Ženski šport: Od “nezanimivega in nepraktičnega” do polnih stadionov

»Vrhunski šport je (namreč) sodobna oblika gladiatorstva, je nek perverzen produkt kapitalizma in potrošne kulture, je, sploh ko govorimo o moštvenih športih, gonilo nacionalizma itd. Za vsakim Ronaldom so številni “pohabljenci”, ki pri 30 letih niso več opravilno sposobni, je izkoriščevalski sistem, ki je šovinističen, homofoben, transfoben, rasističen, zainteresiran le za profit. Za vsakim velikim tekmovanjem so malodane sužnjelastniški pogoji dela kakšnih migrantskih delavcev, ki gradijo stadione. Za vsakim velikim športnim dogodkom je nasilje do planeta, narave, nepotreben ogljični odtis v podobi letalskega prometa ipd. Tako da cilj, za katerega se lahko postavim jaz, je analogen cilju naših feministk v 80-ih letih: enakost ni, da morajo tudi ženske služiti vojaški rok, enakost je, da se ukine vojska. Enakost ni, da so ženske enako plačane za svoje gladiatorstvo v izkoriščevalskem in nasilnem sistemskem ustroju profesionalnega športa – enakost je, da ukinemo vrhunski šport v obliki, kot ga poznamo danes«.