19. 2. 2016 Zofijina bodica

Alah na osnovni šoli

Avtor:

Spoštovano občestvo, velecenjena publika!

Učenci neke mariborske osnovne šole so si v sklopu kulturnih vsebin ogledali film z islamsko tematiko – namreč film Zeleno kolo, ki govori o odraščajoči deklici v Savdski Arabiji. Čisto dovolj, da so se potem nekateri grdo spravili na učitelje in ravnateljico šole.

Dejali so nam, da nekdo izvaja islamizacijo naših otrok. Z bombastično nedokazano trditvijo so nas že v naslovu nekega političnega medija prepričevali, da postaja mariborska šola tako rekoč novi islamski center v Sloveniji. Potem so objavili še nadaljevanje zgodbe: ne samo, da nam učitelji islamizirajo našo najdražjo deco, v učilnici iste šole je menda nek starš opazil sliko Josipa Broza Tita. Po skrbnem in dolgotrajnem pregledu so sicer ugotovili, da je šlo za lažen alarm. Slike niso našli.

Isti starš se je menda pritoževal, da pri urah zgodovine učiteljica v devetem razredu namenja preveč časa NOB in da pri učencih načrtno spodbuja jugonostalgijo. Hitro se je ugotovilo, da ta učiteljica v tem razredu sploh ne poučuje.

Kdo torej širi laži? Kaj želi doseči? Alas, naša mariborska šola je še varna. Ampak čemu propaganda strahu pred islamom in Titom, zakaj to počnejo mediji? Kdo so džihadisti in titoisti, ki nam želijo zastrupiti otroke z nam tujo kulturo? Odgovor je preprost: ni jih! Izmišljeni so. Obstajajo le tisti, ki imajo politične motive prepojiti naše ozračje s sovraštvom. S pomočjo laži in manipulacij.

Naj pojasnim, za kaj je šlo. Otroci na tej šoli, ne edini, so si ob slovenskem kulturnem prazniku ogledali film z muslimansko vsebino. Pa kaj, če ta film ni povezan s slovensko kulturo? Zakaj bi moral biti? Kot sta povedala ravnateljica in predsednik združenja ravnateljev, je kulturni dan pač namenjen slovenskemu kulturnemu prazniku, deloma pa tudi filmski vzgoji in določenim temam, povezanim s tematiko filma. Torej v obisku kina ni nič spornega. Dokler nam ne uvedejo obvezne stroprocentne kvote domače kulturne produkcije.

Resna razprava o tem bi najbrž morala biti odvisna od resničnosti premise, da se na slovenski kulturni praznik res sme razpravljati zgolj o Prešernu in slovenski kulturi. In od pojasnil, ali je to res dosedanja standardna, nikoli kršena praksa po osnovnih šolah. K temu bi veljalo dodati še nabor vseh filmov, ki so si jih slovenski učenci doslej ogledali v kinu na ta praznik. Morda bi ugotovili, da ti doslej nikakor niso bili povezani zgolj s slovensko kulturo – sploh glede na njihovo dokaj redko zastopanost v kinih. In tako naj bo tudi v prihodnje.

Da bi sredi begunske krize morali popolnoma cenzurirati islamske vsebine in jih nadomestiti s »pravo« kulturo, je prej znamenje zaplankanosti in lažnega domoljubja.

No, humani smo le tako dolgo, dokler varno opazujemo človeško tragedijo skozi bodečo žico. Ko stopijo živi ljudje med nas, pa je naše človečnosti konec. Smo se česa o sebi naučili? Bodo lekcije v samospoznavanju trajale dolgo?

Ja, življenje je komedija, če ga gledamo od blizu. Od daleč je komedija. Ostanite še naprej živi. Pa srečno!

Kolumna je bila predstavljena v jutranjem programu televizije Net TV, »Nov dan«

Oznake: