Šolstvo

AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturni dialog in Društvo za razvoj humanistike smo v sklopu novega cikla filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc »Dokumentarna obzorja«, pripravili filmski večer z diskusijo na temo pedagoškega programa filozofija za otroke. Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki s področja izobraževanja...

Na spletni strani MMC RTV-SLO smo v nedeljo, 31. 5., lahko prebrali tole: »Policija v Los Angelesu je na protestnike streljala z gumijastimi naboji, protestniki pa so zažigali policijska vozila in v policijo metali steklenice.« In tole: »Po družbenih omrežjih se širijo posnetki policijskega nasilja na protestih. Ponekod se...

Naj začnem ta zapis s priznanjem. Nisem ne izvrsten poznavalec šolskih sistemov in ne izobraževalni strokovnjak, oborožen s pedagoško doktrino in verodostojno statistiko. Zapisujem opažanja in razmišljanja, ki so se mi utrnila kot očetu dveh šolajočih se otrok, uporabnikov izobraževalnih storitev. Tudi si ne domišljam, da so moje refleksije...

Danes velja, da se ljudje svobodno odločamo. Svoboda je tako rekoč na vrhuncu in posameznik je tisti, ki ima vse karte v rokah. Poteza je njegova, odgovornost tudi. Takšna igra lahko obvelja le, če posameznik ni obremenjen z velikim številom rigidnih pravil. Prav zato pa v takšnem konceptu obvelja...

Avizo Spoštovani in spoštovane! Dobrodošli v novi oddaji Zofijini ljubimci, ki jo za radio MARŠ in spletni podcast, pripravljamo v Društvu za razvoj humanistike! Današnjo oddajo bomo posvetili dvema razmislekoma o pravičnosti in svobodi. V prvem, ki je nastal v sklopu spletne platforme Academy of Ideas, bomo poskušali najti...

Predmet, s katerim se ukvarjata humanistika in družboslovje, so trendi. Trend, na primer, je širjenje kapitalističnega trga. To ni le geografsko, širi se tudi v zavesti ljudi in v njihovih dejanjih. O tem se lahko prepričamo v času informativnih dni na šolah, ko se učitelji spremenijo v nasmejane propagandne...

Sedaj, ko so se »velike« teme, kot npr. Ljubljanska banka, pa drugi tir, begunska problematika, sovražni govor itd., vsaj delno ali začasno umaknile v ozadje, se toliko lažje prebijejo do pozornosti javnosti tiste, ki so dolgo bile zanemarjene, hote ali nehote. Ena takšnih je zagotovo problematika trpinčenja in mobinga...

V slovenskih osnovnih in srednjih šolah že peto leto poteka projekt finančnega opismenjevanja mladih. Doslej se je v projekt vključilo že več kot 200 učiteljev z nalogo, da na šoli, kjer delajo, bodisi ustanovijo krožek z imenom Mladi in denar bodisi te vsebine prenašajo na mlade v okviru šolskih...

Medtem, ko je večina učiteljev počitnikovala, so oblastniki in sindikalisti staknili glave in sprejeli Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Dopolnitev se nanaša na delovni čas učiteljev in je posledica ugotovitve Računskega sodišča RS, da je delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah...

Ustroj, številka 10 KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Pet let kasneje – Kriza medijev – 2007, Kriza medijev – predgovor – 2014, 1. Kriza medijev – koristni nasveti za uporabo in osebni predgovor, 2. Vloga ameriških MAVM, Hollywooda in Monoforme, 3. Evropski, kanadski, skandinavski in drugi množični avdiovizualni...

Predavanje dr. Karoline Babič z naslovom »Stanje in potenciali zadružništva«, ki je potekalo na III. gimnaziji Maribor. Prezentacija (PDF) Zadružništvo je razvojna priložnost za bolj vključujočo in pravično družbo ter za bolj kvalitetno življenje ljudi v različnih okoljih. Zadruge skrbijo za lokalni razvoj zapostavljenih območij, si prizadevajo za socialno...

Razsvetljenska vizija vzgoje Franca Sušnika Na Gimnaziji Ravne na Koroškem smo v sklopu priprav na eno izmed preteklih šolskih let razpravljali o Pripravi za šolsko leto 1955/1956 ustanovitelja in prvega ravnatelja te šole dr. Franca Sušnika. Iz priprave je mogoče razbrati, da se je soočal s problematiko učnih načrtov,...

Takole so nekoč prepričevali otroke in še danes vse tiste bolj ali manj bojazljive, ki za vsako malenkost izražajo to, za človeka tako pogosto negativno čustveno stanje. Veliko krat je strah upravičen,  drugič spet se ustvarja »paniko za prazen nič«. Zato je dogajanje v povezavi z naselitvijo beguncev v...

Pogovor o knjigi dr. Danila Šustra in filozofski simpozij Argumentacija in logika V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru smo v torek, 25.10.2016 lahko prisluhnili pogovoru o knjigi dr. Danila Šustra z naslovom „Moč argumenta – neformalna logika v teoriji in praksi“, čemur je sledil še filozofski simpozij z...

Doktorska disertacija V nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev,...

V članku poskušamo razumeti dvoje: (1) najprej na splošno, kako v dobi »človeškega kapitala« poteka neoliberalni napad na šolo, in nato (2), kakšno obliko je ta napad dobil pri nas. Danes lahko v vseh razvitih kapitalističnih državah opazujemo podrejanje šole ekonomiji, a medtem ko se v nekaterih najbolj razvitih...

Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se zdi, da neoliberalizem nadomešča socialno demokracijo kot dominantno platformo ekonomskih in socialnih politik. Povedano velja za vse kapitalistične formacije socialnega. Opremljen z idejami privatizacije kot vulgarna redukcija liberalizma vnaša v razumevanje družbe nevarne elemente instrumentalnega racionalizma, suženjskega fatalizma, egoističnega individualizma, obenem pa nas...

Facebook skupina Filozofija za otroke (FZO) je namenjanja vsem, ki FZO že izvajajo ali jih tovrstna oblika filozofiranja z otroci zanima. Skupina si bo prizadevala spodbujati povezovanje, komunikacijo, izmenjavo gradiv, izkušenj in praks, hkrati pa ponujala napotila na zanimive vsebine, se trudila širiti idejo filozofije za otroke med učitelji...

V zadnjih tednih poteka intenzivna akcija proti spreminjanju člena o rabi jezika v visokem šolstvu, ki bi omogočal izvedbo vseh predavanj v angleščini (tako bi lahko slovenski profesor na slovenski univerzi predaval slovenskemu študentu v angleščini). Pripombe na predlagane spremembe zakona je v javnosti in tudi uradno na Ministrstvo...

Uvod »…  je tipična ženska v znanosti, ki  dela veliko več kot moški, ker se mora vsak dan znova in znova dokazovati ter biti izredno stroga do sebe. Saj je prijazna, a nima časa za pogovor, ker jo vedno čaka delo. Resnično težko razumem, kako lahko ženske to vzdržijo...

Slovenija, kot večina ostalih držav za samo sebe trdi, da je pravna država. Bojda deluje v skladu s svojimi zakoni, kar naj bi pomenilo, da jih spoštuje. Dejansko pa to vsaj v Sloveniji ne drži. Če nekoliko pobrskamo po zgodovini razvoja in uveljavljanja ideje „pravna država“ lahko dokaj hitro...

Spoštovano občestvo, spoznanja željna publika! Pravijo, da je politika egoizem, preoblečen v podobo ljubezni. No, v Sloveniji je postala nestrpnost egoizem, preoblečen v podobo strahu. Po novem se pogovarjamo le še o naših strahovih. Nekdo nas menda ogroža? Le kdo, verjetno kar sami! Nestrpnost, tudi hujskaštvo pred begunci je...

Spoštovani g. Miro Cerar, spoštovana ga. Maja Makovec Brenčič! Pošiljava vam apel več kot 1000 podpisnikov, ki sva ga pripravila prvopodpisana in v katerem vas v njihovem imenu prosiva, da nam in širši javnosti pojasnite, zakaj vlada RS pristaja na protiustavno in protizakonito ravnanje, s katerim se mladoletnim prosilcem...

Kako ohranjati radovednost, zagnanost, slo po znanju in zagrizenost Delo učiteljev je med drugim tudi prenašanje vednosti, plod truda prejšnjih generacij. V tem oziru je poučevanje uspešno, kadar učenci, ki sprva ne vedo, slednjič nekaj vedo. Toda, kdaj lahko trdimo, da učenci in mi vsi posedujemo vednost? Vednost je...

Spoštovano občestvo, velecenjena publika! Učenci neke mariborske osnovne šole so si v sklopu kulturnih vsebin ogledali film z islamsko tematiko – namreč film Zeleno kolo, ki govori o odraščajoči deklici v Savdski Arabiji. Čisto dovolj, da so se potem nekateri grdo spravili na učitelje in ravnateljico šole. Dejali so nam,...

Thomas Piketty se v svetovni uspešnici Kapital v 21. stoletju kakor tudi v knjižici Ekonomija neenakosti ubada z družbenimi razlikami, zlasti s skrajno neenako porazdelitvijo bogastva. V uvodu v Kapital, v katerem predstavlja ključne izsledke knjige, pravi, da sta za bistveno zmanjšanje neenakosti v prvi polovici 20. stoletja najprej...

Butalcem je prišlo na uho, da so Tepanjci najimenitnejšo ustanovo v vsaki vasi, svojo vaško šolo, spravili med najboljše na svetu. To jih je, kot pač vsak tepanjski uspeh, nekaj časa peklilo in grizlo, nazadnje pa so si rekli: Če so zmogli Tepanjci, bomo zmogli tudi mi, ki smo...

Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi The Trap: What Happened to Our Dream of Freedom (Adam Curtis, 2007) Drugi del: »Osamljeni robot« Prirejeni transkript: Ljudje te bodo vedno izdali Zaupaš lahko samo številkam Temeljni politični cilj v osrčju našega časa je ideja o individualni svobodi. George...

Svetovni dan filozofije 2015 V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom smo v četrtek, 19. novembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Nevedni učitelj, sokratski učitelj«. O temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri...

Avtonomija univerze ni nekaj abstraktnega, nekaj samoumevnega in vzvišenega, niti ni nekaj, kar bi že apriori bilo sveto in nedotakljivo, temveč jo moramo razumeti predvsem kot utrdbo, zgrajeno iz vrednot, ki temeljijo na načelih etike in morale. Prav na teh načelih je univerzi skozi stoletja uspelo udejanjiti njeno avtonomijo...

Dr. Friderik Klampfer, filozof Friderik Klampfer je tisti filozof, ki okoli afere z dekanom mariborske EPF Klavdijem Logožarjem, ki je Darsu prodal študentsko diplomo kot svojo študijo, ni niti za trenutek slepomišil. Da gre za veliko sramoto, je rekel takoj. Ker ni razumel časa, ki si ga je za...

V članku bomo razpravljali o odgovorih učenk in učencev določenih petih razredov na naslednja vprašanja. Prvič: ali popolna sreča pomeni tako uživati v nečem, da si v tem trenutku ne želimo ničesar drugega? Drugič: ali je sebe dobro razumeti, kot da bi bili sestavljeni iz več različnih delov, npr....

Pogovor z dr. Francijem Demšarjem Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) je ena osrednjih institucij na področju znanosti pri nas, ki opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem »Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije« ter tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne...

Prodane duše III Zadnjič smo si ogledali, kako se v kapitalističnem produkcijskem procesu s posredovanjem forme D – B – D´ oblikujejo zavesti (»duše«) na najbolj osnovni, nepričakovani ravni. Končali smo z Althusserjevimi besedami, da so posamezniki vedno že interpelirani v subjekte. Danes si bomo nekoliko podrobneje ogledali Althusserjevo...

Prodane duše II V besedilu v prejšnjih ŠR smo videli, da je neoliberalizem vzniknil kot poskus obnove razredne moči kapitalističnega razreda v trenutku, ko je bil privilegiran položaj tega razreda postavljen pod vprašaj, ko so dobički drastično padli, ko se je – vsaj na Zahodu – družbena enakost povečevala...

Kaj vse prinaša zmaga kapitala Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi...

»Na koncu bodo na računalnike priklenjeni revni, bogatejši bodo imeli učitelje!« MNENJE O UPORABI TABLIČNIH RAČUNALNIKOV PRI POUKU V RAZREDU V slovenskem osnovnem in srednjem šolstvu obstaja trend uvajanja tabličnih računalnikov v pouk v razredu. Vsak učenec naj bi imel pred seboj na mizi svojo tablico, pouk bi potekal...

Kapitalistična ideologija v šoli Če gledamo na gimnazijski program v luči priprave na univerzo in produciranja svobodne osebnosti z obširno splošno izobrazbo, tedaj problemi, našteti v prejšnjem mojem prispevku, objavljenem v ŠR št. 17, str. 3 (8. 11. 2013), niti niso problemi. Najprej glede znanja. To je preprosto razdeljeno...

Kapitalistična ideologija v šoli Po Beli knjigi je »za razumevanje današnjega stanja pomemben poskus sprememb gimnazijskega programa v letu 2006. Delovna skupina Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe je pripravila predlog reforme. Predlog je obsegal delitev gimnazijskega programa na jedrni...

Z bližanjem konca šolskega leta, ko se na tisoče državljanov meketajoče pase po slikovitih turističnih katalogih in se ni za nobeno ceno pripravljeno osvoboditi te svobode, se zdi prav preudariti, kaj se dogaja s šolo v sedanjem kontekstu, kakšna je njena vloga. Ne bi se lotil tega razmisleka, ampak...

(delni izpiski) UVOD Šola doživlja krizo. Razsvetljenska ideja emancipacije z znanjem postaja v razmerah tržne kulture nepotreben mit, [nekdanja ideološka zasnova šole postaja celo ovira. S tega vidika je mogoče krizo šole dojeti kot spor dveh zasnov, dveh ideoloških utemeljitev šole,...

V predhodnih razkrivanjih kapitalistične ideologije v šoli smo si ogledali Smithov in Friedmanov zagovor šolskega trga. Oba dopuščata zgolj minimalno javno subvencioniranje šolstva (osnovnega) in oba zagovarjata svobodo uporabnikov šolskih storitev, da za svoje otroke izbirajo šole po svoji meri. Z vidika etike sta oba utilitarista, kar pomeni, da...

Pri razkrivanju kapitalistične ideologije v šoli, se je vredno ustaviti pri A. Smithu in njegovih argumentih, zakaj bi morali organizacijo vzgoje in izobraževanja v veliki meri prepustiti trgu. Smithovi argumenti so utilitaristični, kar pomeni, da bi morali vse ukrepe usmerjati glede na pričakovano največje dobro za družbo in Smith...

V preteklem šolskem letu sem se na teh straneh ukvarjal z nekaterimi na videz majhnimi in nepomembnimi ukrepi v slovenskem šolstvu in poskušal pokazati, da v resnici niso tako majhni, da še kako prispevajo k preoblikovanju šole v neželeno smer. Letos želim kolege učitelje opozoriti na splošnejši diskurz, ki...

Mladi, kritična misel in izobraževanje V sredo, 21. 11. 2012, ob 15:00 vas vljudno vabimo na javno tribuno z naslovom »Kdo se boji utemeljenega dvoma? Mladi, kritična misel in izobraževanje«, ki bo potekala v konferenčni dvorani Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, na Valvasorjevi 42 v Mariboru. Javna...

Kako so kompetence nadomestile modrost Znameniti matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) je leta 1853 svojemu študentu Riemannu naročil, naj pripravi habilitacijo, torej čisto teoretsko delo o temeljih geometrije. Takrat nihče ni vedel, niti ni mogel predvideti, da bo ta miselni napor igral ključno vlogo v življenju voznika, ki ga...

Kar dolgo sem razmišljal ali naj se vpišem med govorce današnjega protesta ali ne. Ne želim biti zdrahar, protestnik, nergač… in večina med vami verjetno tudi ne… Res ulica ne rešuje problemov, vendar probleme zelo jasno pokaže in je očitno še edini preostali način komunikacije, ko vlada problemov in...

Minister Žiga Turk, ki se je zadnje čase vzpostavil kot ideolog stranke SDS in vlade v celoti (pomislimo le na njegove ideološke utemeljitve po spremembi himne, njegove napačne ocene o moralnih vrednotah levice in desnice, itd.), je zdaj izrekel nevarno stališče o tem, kakšno naj bo in kakšno ne...

Vsako leto bolj s strahom in vedno manj pričakovanji otroci (beri učenci) in njihovi starši ob koncu meseca avgusta čakajo na novo šolsko leto. Letošnje bo že na začetku popestrila negotovost med učitelji, pred tem pa starše ob pogledu na cene učbenikov in ostalih šolskih potrebščin. Nič več ni...

V četrtek, 2. avgusta, je novinarka Jasmina Cehnar v dnevniku Večer objavila prispevek z naslovom »Poraba javnega denarja po filozofsko«. Glede na vsebino omenjanega prispevka, v društvu Zofijinih menimo, da je naslov zavajajoč in škodljiv za filozofsko vedo, saj jo neupravičeno povezuje z očitanimi spornimi dejanji Filozofske fakultete. Če...

Vladi je uspelo velik del javnosti prepričati, da smo zaposleni v javnem sektorju paraziti, da ne želimo prevzeti svojega bremena krize itd. Vemo, da je to ideologija. Toda zdi se, da te ideologije ne jemljemo dovolj resno; predvsem ne gre zgolj za napačna prepričanja, ki bi jih bilo mogoče...

»Zakon za uravnoteženje javnih financ«, ki ga je Državni zbor obravnaval po nujnem postopku in ga sprejel v jeku branja Cankarjevih »Hlapcev« pred parlamentom, je največji hazard s prihodnostjo države doslej. Kot smo iz LA že enkrat opozorili, imamo opravka s povsem improvizirano zakonodajo, ki ne temelji na nikakršnem...

Sporočilo dijakom, staršem, javnosti in vladi RS Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad menimo, da vladni ukrepi ne pomenijo varčevanja in reševanja krize, ampak razgradnjo javnega šolstva. Predlagani tako imenovani varčevalni ukrepi bi namreč povzročili znižanje izobrazbene ravni prebivalstva. Posledica tega je lahko le oblikovanje nekritične, pasivne in nemočne družbene množice,...

V nedavnem prispevku na teh straneh, sem nasprotoval osem urni prisotni učiteljev na delovnem mestu. Odzivi na moje nasprotovanje so bili deljeni, pri učiteljih večinoma dobri, z nekaj osupljivimi izjemami, v širši javnosti, pred katero in za katero sem branil avtonomijo učiteljskega poklica, večinoma slabi. Javnost žal ne verjame,...

Ob nastopu mandata nove vlade in oblikovanju novega ministrstva, ki poleg raziskovanja in visokega šolstva združuje tudi osnovno in srednje šolstvo, kulturo in šport, želimo raziskovalni inštituti s področja družboslovja in humanistike opozoriti: – na vitalno, nujno in nezamenljivo vlogo humanistike in družboslovja za sleherno družbo, še posebej za...

Sem učitelj, zaposlen v gimnaziji. S poukom, ki ga poskušam opravljati odgovorno, in projekti, ki se jih lotevam skupaj z dijaki – vendar kot avtonomen strokovni delavec – je moj delovnik veliko daljši kot 40 ur na teden. Verjamem, da večina učiteljev razmišlja podobno. Delo razumem kot dolžnost, čeprav,...

Lilijana Burcar je študirala angleški jezik in književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s temo anglo-ameriška mladinska književnost, pravljice in feministična teorija ter nazadnje še doktorirala s temo imaginarij otroštva v britanski otroški in mladinski književnosti. Dodatno se je izobraževala...