O tem, zakaj se mariborska univerza moralno pogreza in zakaj je povedati svoje mnenje danes tvegano početje
Aferaštvo je vse bolj del vsakdana Univerze v Mariboru (UM). V zadnjem letu in pol, kar je vodstvo prevzel rektor Igor Tičar, se zaradi afere Logožar, izmikanja univerzitetnih elit upokojitvam ter škandala z mobingom in spolnim nadlegovanjem na rektoratu moralno pogrezanje alme mater stopnjuje. V spremljavi enostavčnih pojasnil iz univerzitetne PR-službe, skoraj popolne odsotnosti razprave na senatu univerze in nejasnosti stališč o aktualnih visokošolskih temah pa tudi utrjuje. Zakaj se to dogaja? Gre res za zaroto, posledice zakulisnega boja za moč oziroma rušenje trenutne oblasti? Ali pa imamo opravka z brezvsebinskim in neetičnim vodstvom univerze? So problemi sistemski, odraz družbe? Ali pač gre za medijsko napihnjene ekscesne primere? In zakaj akademska skupnost ob vseh teh škandalih, ki rušijo njen ugled, molči?
Pogovarjali smo se z Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), Danilom Koržetom, predsednikom Sviza na UM, ter sogovornikoma s Filozofske fakultete, filozofom Borisom Vezjakom in sociologom Miranom Lavričem. Prav sindikati in posamezniki s Filozofske fakultete so namreč edini, ki so se sredi oglušujoče tišine univerzitetnega prostora (bili) pripravljeni izpostaviti.