Elite praviloma ne propadejo takrat, ko postanejo bogate. Propadejo, ko začnejo verjeti, da jim občinstvo dolguje občudovanje, da so nenadomestljive in da pravila veljajo za vse razen za njih.
Ko rimski zgodovinar Tacit opisuje leto 69 našega štetja, znamenito leto štirih cesarjev, ne opisuje zgolj politične krize. Opisuje trenutek, ko oblast izgubi stik z resničnostjo. Cesarstvo se maje, legije se bojujejo med seboj, zakladnica je prazna, ljudstvo pa utrujeno od vojn in negotovosti. Na prestolu sedi Aul Vitelij, človek, ki se dobro zaveda, da njegovo cesarstvo razpada in da se njegov čas izteka.