Zofijini smo prejeli vabilo župana Franca Kanglerja na razgovor:
Zgodilo se je prvič, pa vendar ga žal moramo zavrniti. Težko bi dejali, da nas je presenetilo. Ker nam niso povedali, celo namignili ne, zakaj točno nas vabijo, smo poklicali v tajništvo župana in izvedeli, da je tema razgovora »problematika župana« in naša zahteva po njegovem odstopu. Ko seštejemo 2 in 2, dobimo jasen rezultat enačbe: mi smo svojo rešitev »problematike župana« že podali. Zofijini smo nedavno tega res zahtevali županov odstop. Protestno dejanje je bilo spontano, nenazadnje veljamo za dolgoletne kritike župana, kulturne politike mesta, mentalitete, ki je z njegovo pomočjo še bolj zavladala Mariboru, kritike izvedbe in politizacije projekta EPK in skratka vsega, kar zanika človekovo dostojanstvo, svobodo duha in obubožano razsvetljensko držo Maribora. Smo humanistično društvo in želimo slediti svojim idealom. Da se župan ne bo čutil »napadenega«, ga lahko pomirimo, da smo v zadnjih desetih letih neskončno napadali vlade in politike vseh barv. O tem se lahko vsakdo prepriča med stotinami zapisov na tej strani.
Ob naši zahtevi po svojem odstopu zaradi odkritja celega niza sumov kaznivih dejanj, ki jo je župan pavšalno zavrnil, Zofijini sproti in dnevno spremljamo dogodke v projektu EPK. V ta namen ustvarjamo dnevniške zapise. Presenečeni smo ugotovili, da je na zadnji mestni seji 30. maja 2011 župan Kangler v udarnem slogu naše društvo obtožil nič manj kot tega, da se je zaradi nas (!?) veliki umetnik Tomaž Pandur odločil odstopiti z mesta predsednika programskega sveta. Kako smo povzročili takšno sicer zelo ustrezno odločitev kot neznatno društvo s svojimi kritičnimi zapisi na blogu, nam ni znano. Zanesljivo pa gre za debelo pretiravanje.
To še ni vse. Resnici na ljubo smo javnosti v preteklih letih posredovali številne kritične zapise o vsem, kar smo našteli zgoraj. V Mariboru je kritična javnost povsem zamrla, predvsem po zaslugi cenzure medijev. Tudi v našem primeru so bili zadnji zelo gluhi za naša opozorila. Gospoda župana smo oktobra lani po tistem, ko so vsi naši projekti na občinski kulturni komisiji zavrnjeni, skupaj z drugimi pozvali, da jih poskuša podpreti s simboličnim finančnim prispevkom iz svojega žepa. Ni se odzval. V zameno smo mu nekaj mesecev kasneje darovali 12 centov – za srečno kulturno prihodnost Maribora. O tem se lahko bralec teh vrstic prepriča na tem mestu.
Kaj da župan pričakuje od nas, ni zanimivo vprašanje. Boljše vprašanje je, kaj mi pričakujemo od njega. Za začetek javnost delovanja ali celo odgovor na katero izmed javnih vprašanj, ki smo mu jih že zastavili. Doslej nam na nič ni odgovoril, zdaj nas vabi na razgovor… Ker si želimo odprtih diskusij in ne internih prepričevanj, mu odgovarjamo na svoji spletni strani. Prepričani smo namreč, da bi se v primeru, če bi bolj stavil na opisane principe delovanja, župan lažje izognil marsikateri izmed obtožb o korupciji, s katerimi se danes sooča.