Najboljše in najslabše v letu 2012 po mnenju Zofijinih
Rubrika »Zofijin jagodni izbor leta« hvali, kritizira, laska, graja in ironizira deset najbolj pomembnih slovenskih humanističnih, družbenih, kulturnih, medijskih in političnih dogodkov, oseb ali dejanj v preteklem letu, na katere smo večinoma že opozarjali čez leto. Lani in predlani smo že opravili izbora za leto 2010 in leto 2011. Po izbiri »Komiteja za vrednotenje humanističnih presežkov« pri društvu Zofijini ljubimci, ki je v zares hudi konkurenci opravil težavno delo, so letošnji zmagovalci naslednji:
1. Bizarna diskreditacija ljudstva leta 2012: Vstaja zombijev
Janez Janša, njegova SDS in izbrane četice janšomišljenikov so v ihti, kako na učinkovit način diskreditirati množico protestnikov na »vseslovenski vstaji«, posegle po novem verbalnem diskreditacijskem orožju iz bogatega arzenala goebbeljanskih propagandističnih domislic. V državljanih so začudeno prepoznale zombije in za trenutek celo pomislile, kako fletno bi bilo, če bi ljudstvo lahko zamenjali z njimi. Z realnimi ljudmi je manj težav kot z manj realnimi utvarami, ki te zapovrh še preganjajo kot v kakšni nočni mori, ampak na to se človek že navadi – z ljudstvom pa je križ in ga mora oholi vladar pač zamenjati, ker je preveč nepredvidljivo. Zato so zombiji uresničena želja in mokre sanje te oblasti, njena nujna fantazija.
Napotila:
http://vezjak.wordpress.com/2012/12/22/jansev-imaginarij-filozofski-zombi-kot-idealen-drzavljan/
http://www.mladina.si/119094/vlado-miheljak-strah-hodi-po-sloveniji-strah-zombi-komunizma/
http://www.rtvslo.si/slovenija/pavlin-sobota-je-kos-ali-so-neumni-ali-pa-to-pocnejo-namerno/298629
2. Udarni slogan slovenskih vstaj leta 2012: Gotof je
Emblematični izraz »Gotof je«, duhovito zvezan z upodobitvijo Slobodana Miloševića leta 2000 in gibanjem Otpor, ki je v Srbiji terjalo odhod svojega tirana na podoben način, kot se je za to dejanje odločila Facebook skupina in zanimirala Mariborčane, je kasneje eksplozivno ponarodel in postal malodane himničen. Grafična in siceršnja identifikacija mariborskega župana Franca Kanglerja s svojim srbskim predhodnikom je vlila upanje vstajnikom, postala je bojni krik, nova prebujena možnost odstranitve domačih političnih elit, ki so izgubile stik z realnostjo in bi pijane od oblasti v tej vlogi še kar vztrajale in vztrajale. Leto 2012 je bilo leto, ko se je ljudstvo zbudilo iz dremeža in je politika končno le postala gotofa.
Napotila:
http://www.zofijini.net/bodica_vstajav
http://www.zofijini.net/bodica_vstaja
http://www.zofijini.net/mediji_mariborska
3. Smetarski predsednik republike leta 2012: Borut natakar Pahor
Novi predsednik republike Borut Pahor je pojmu »populizem« še zlasti v delu predsedniške kampanje vlil novo dimenzijo, ga povzdignil v njegovo najbolj uspešno politično eksternalijo letos in iz naivnih državljanov naredil narod še večjih bebcev. In to prav v času ljudskih vstaj: njegove piarovske eskapade v različne »delovne« vloge pod krinko volonterstva, njegova všečnostna kampanjska strategija z menjavo delovnih vlog v podobi smetarja, frizerja, picopeka, klobasarja, asfalterja, mlekarja, skratka rotečega Pahorja, ki umira za tem, da bi bil predsednik države, če že predsednik vlade in stranke ni smel biti, so prozorno nakazale plitkost njegove politične agende za naprej in nazaj. S takim predsednikom in takimi Slovenci je prihodnost lahko le še bolj chuck norrisovska, kot je bila preteklost. Samo skupaj bomo res zmogli – še bolj v plitvino retoričnih puhlic!
Napotila:
http://www.borutpahor.si/
https://twitter.com/BorutPahor
http://vezjak.wordpress.com/2012/11/18/pahorjev-boj-kot-narcisisticni-populizem/
http://vezjak.wordpress.com/2012/11/13/pahorjev-kozmeticni-program-je-nase-upanje/
4. Politični zaporniki leta 2012 – skupina priprtih na protestih v Mariboru
Mariborske vstaje so pokazale na že dolgo prezrti obraz našega pravosodja: po 3. decembru priprte mlade osebe so v priporu ostale navzlic vsem pritiskom javnosti celo do konca leta, pričevanja o tem, da so med njimi tudi povsem nedolžne osebe, ki so se na kraju dogodkov znašle po naključju, indici o zbiranju podpisov pod zanje obremenjujoče lažne dokumente, omejevanju obiskov in predvsem pritisku oblasti, da morajo ostati priprti, pa ta pripor nesporno delajo za pravosodno škandal leta in puščajo vtis o represivni policijski državi, kjer močni dvomi v delo policije in tožilstva še dolgo ne bodo kar tako odpravljeni. Kot tudi ne vtis, da so v priporu iz političnih razlogov, kot se za nedemokratične sisteme tudi spodobi.
Napotila:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012122005866036
http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/12/27/2012-12-27_STR-25-25_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-CRNAKRONIK-DTI.PDF
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/v-odboru-za-pravicno-in-solidarno-druzbo-ogorceni-nad-kalvarijo-priprtih-v-mariboru
http://www.zofijini.net/cenzurirano_kriv
5. Superarogantni supergrobar leta 2012 – dr. Žiga Turk
Ne le, da mu je uspelo s svojo stranko in vladajočo koalicijo vzeti avtonomijo različnim ministrstvom, postati »ad hoc« ideolog stranke in zagovornik uvedbe Boga v slovensko himno, izžvižgani univerzitetni profesor je svojo nadutostjo, cinizmom in še nevideno divjo aroganco pokazal, kako je lahko politik tudi nekdo, ki mu ni težko izpolnjevati najbolj nizkotnih političnih dejanj načrtnega rušenja področij, ki jih kot minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) pokriva: šolstva, znanosti, kulture, medijev, športa, vzgoje in izobraževanja. Superaroganca njegovih izjav in ravnanj, načrtno in sistematično finančno izčrpavanje sistemov in številni protesti, celo več kot 16.000 podpisov SVIZ-a z zahtevo po nemudnem odstopu njega in njegovih pajdašev, so na njegov obraz narisali le ciničen nasmešek: »Dovolj bo le en podpis, ki me bo prepričal, namreč Njegov«. Seveda Janšev. Dr. Žiga Turk si je nagrado za supergrobarja šolstva in kulture zaslužil v potu svojega čela do zadnjega centa.
Napotila:
http://www.zofijini.net/bodica_turk
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/sviz-zbral-16183-podpisov-podpore-za-odstop-ministra-turka
http://www.dnevnik.si/kultura/1042508155
http://vezjak.wordpress.com/2012/09/04/bog-moralni-temelji-in-uravnotezevanje-slovenske-himne/
6. Epekajevska ignoranca leta 2012 – projekt Kulturne ambasade in izraelska resnica v Mariboru
Medijsko preparirani projekt EPK, obsojen na uspeh in predestiniran za medijske aplavze, je v sklopu t.i. Kulturne ambasade povabil k udeležbi tuje kulturne ustanove in veleposlaništva iz držav EU – tudi Izrael, ki se je kasneje ob sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom na Dunaju dogodka 24. maja tudi udeležil. Zofijini smo skupaj s kampanjo BDS Slovenija in drugimi posamezniki pozvali Zavod EPK in mesto Maribor k načelni in odgovorni drži do izraelsko-palestinskega vprašanja, proti politiki apartheida, kulturne institucije pa k umiku sodelovanja z izraelskimi institucijami, ki so vpletene v kršitve človekovih pravic. Opozorili smo na nedopustno vsebino prireditve, udeležili smo se tudi spontanega protesta ob dogodku. Rezultat: visoka globa zaradi neprijavljenega shoda, ki ga ni bilo niti moč prijaviti v zakonskem roku, niti ga nismo organizirali in ki jo moramo plačati (k sreči smo s pomočjo posameznih donacij zbrali dovolj denarja, za kar smo jim hvaležni), skoraj popolna blokada medijskih poročil o dogodku (z izjemo Večera, MMCja in Mladine), popolna ignoranca mestnih oblasti in samozadostnega zavoda EPK na vse naše pozive in prošnje.
Napotila:
http://www.zofijini.net/bodica_izrael
http://www.zofijini.net/bodica_kazen
Palestinska kulturna ambasada (PDF)
http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2012/05/25/2012-05-25_STR-18-18_MX-01_IZD-00-00-00-00-05-06_PAG-MARIBOR-DTI.PDF
7. Infrastrukturna progresija leta 2012 – CAAP
Po EPK farsi, imenovani MAKS in konkretizirani v veliki luknji na Studencih, v odsotnosti druge obljubljane infrastrukturne gradnje (mestna knjižnica, umetnostna galerija), je ekipa v sklopu Urbanih brazd po križevem potu in številnih občinskih polenih pod noge dobila prostor, ki ima potencial postati svojevrsten urbani eksperiment skupnostnega oziroma socialnega miljeja. Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) je prostor, namenjenem tistemu, česar v Mariboru ta hip najbolj primanjkuje – novim ekonomskim in socialnim vizijam ter praksam. Šest organizacij, ki so se skozi leto razvijale v sklopu inovativnega programskega sklopa Urbane brazde in ki so v CAAP-u našle svoj dom, bo tako med drugim skrbelo za semensko knjižnico, trgovino z domačimi pridelki, kolesarsko delavnico, medkulturni dialog z Romi in drugimi marginaliziranimi skupinami itd. Ob vseh nevarnostih in težavah, ki se centru zavoljo njegove samoniklosti obetajo v prihodnje, mu velja zaželeti »mirno morje«.
Napotila:
http://brazde.org/category/caap/
http://za0kista.wordpress.com/
http://www.semenska.org/
http://kolesarji.org/
http://www.zadruga-dobrina.si/
http://ekovrt.si/
8. Video aktivizem leta 2012 – dokumentarni film »V deželi medvedov«
V Sloveniji je produkcija aktivističnih video filmov še v povojih, in to v času, ko bi jih tako zaradi krize kot relativne dostopnosti tehnike lahko pričakovali veliko več. Nika Autor se je že v svojem prvem filmu ukvarjala s pomembnim in širši javnosti precej skritim vprašanjem migrantov, v aktualnem filmu pa stopi na stran prevaranih in izkoriščanih bosansko hercegovskih delavcev, ki jih je slovenski gradbeni sektor v času konjunkture izkoriščal, ob svojem propadu pa priročno zavrgel. Država je to samo nemo opazovala, s kopičenjem bogastva na eni strani pa se je prav tako kopičil gnev in odpor na strani izkoriščanih in tistih, ki so to izkoriščanje prepoznali kot skupen boj. Ker so zatajili država, javna občila in širša javnost, je bila samoorganizacija neizbežna. Organizirali so se delavci in aktivisti, ki so jim pomagali pri širjenju njihove zgodbe, s tem pa se je nakazal tudi model, ki bi v bližnji prihodnosti lahko okrepil odpor slovenskih ulic. Izdelek Nike Autor prepričljivo daje takšno upanje.
Napotila:
http://www.zofijini.net/predavanja_medvedov
http://www.autor.si/medvedi.html
http://zofijinitv.wordpress.com/2012/12/08/v-dezeli-medvedov-2012/
9. Kulturni izbris leta 2012 – ukinitev ministrstva za kulturo
Ena prvih potez nove vlade je bila presežna – ukinitev ministrstva za kulturo, kar je nedvomno, če tega nismo vedeli že prej, nakazalo raven kulture, ki je bomo deležni v njenem mandatu. Vse kar je sledilo, je bilo zaznamovano tako rekoč z njihovo prosto interpretacijo iste kulture. Od razširjene himne, krčenja socialne države, teptanja šolstva do mizerne kulture »twitter« komunikacije, ki vztrajno dodatno deli slovenski narod na »naše« in »vaše«, na zombije in nezombije. Čeprav si o slovenskih kulturnikih in kulturni eliti mislimo svoje, pa poteza vlade nedvomno izpričuje, da imamo oblast, ki si je ne zaslužijo niti naši kulturniki. In to očitno ve tudi sama.
Napotila:
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/proti-ukinitvi-ministrstva-za-kulturo-ze-1-400-podpisov-nekdanji-ministri-se-oglasijo/275510
http://www.arhiv.mk.gov.si/
10. Sramotna (za)vrnitev leta 2012 s pohodom v srednji vek – zakonodajni referendum o Družinskem zakoniku
Referendum o družinskem zakoniku in še zlasti njegov rezultat sta pokazala, kako daleč smo še od razvite evropske tradicije družbene normiranosti. Pod vplivom vsemogočne Rimokatoliške cerkve in njenih oprod, politične desnice in propagandizmov vseh vrst so ljudje, sicer z majhno večino, a vendarle, še vedno prepričani, da je prava samo in zgolj ena oblika skupnega življenja. Poudarjanje pomena tradicionalne družine in populistična svarila o nevarnostih njenih drugačnih oblik, so državljanom onemogočila prepotrebno razumevanje in trezno presojo pri vprašanju, ki drugim predvsem jemlje, daje pa nikomur ničesar. Mentalne ovire iracionalnosti in politika, ki nas sili vanjo, so nas zacementirane porinili nekam proti srednjemu veku.
Napotila:
http://volitve.gov.si/Druzinski2012/
http://www.dnevnik.si/clanek/1042519018
http://www.24kul.net/j/