Brezdelne misli brezdelnega človeka (1886)

»Želimo si postati bogati, ne zato, da bi uživali v brezdelju in udobju — vse, kar kdorkoli potrebuje za to, se lahko kupi za nekje okoli 200 funtov na leto — temveč zato, da bi bile naše hiše večje in bolj kičaste kot pri sosedih, da bi bili naši konji in služabniki bolj številčni, da bi lahko svoje žene in hčerke oblačili v absurdna, a draga oblačila, in da bi lahko prirejali drage večerje, na katerih pa mi sami ne bi pojedli niti za šiling hrane. In da bi to naredili, s čistimi in zaposlenimi možgani podpiramo delo na svetu, širimo trgovino med ljudi, nosimo civilizacijo v najbolj oddaljene kotičke.«