MKC Maribor, Zofijini ljubimci in skupina Lingsium prirejajo in vabijo na pogovor z Uršulo Cetinski o knjigi »Platonova ljubezen« Leopolda von Sacher Masocha, ki se bo odvijal 18. 4. 2007 ob 18.00 uri v Kulturnem inkubatorju na Koroški c. 18 v Mariboru. Pogovor bo vodila Jasmina Založnik.
Avstrijski pisatelj Leopold von Sacher-Masoch (1836-1895), ki so ga imenovali »maloruski Turgenjev«, je ustvarjal v okvirih romantičnega realizma in slovel predvsem po čudovitih opisih narave. Njegove burne zgodbe, ki so jih bralci v 19. stoletju doživljali kot nekakšno verodostojno, eksotično zgodovinopisje, se dogajajo predvsem v rojstni Galiciji, ki ga je globoko zaznamovala s pravljičnostjo in mitologijo. V njegovem obsežnem literarnem opusu prevladujejo opisi razmerij med dominantno žensko in zasužnjenim moškim, kar je literarna kritika njegovega časa razumela kot »primitivno seksualnost, značilno za slovanske narode«.
Poleg mazohistične motivike se Sacher-Masoca približuje dekadenci tudi s homoerotično obarvanim pripovedništvom, predvsem v kratkem pisemskem romanu Platonova ljubezen, po vzoru Goethejevega Trpljenja mladega Wertherja. Grof Henrik, ki služi vojsko v Lembergu, pisateljevem rojstnem kraju, se zaplete v ekstaze polno razmerje s čudovitim mladeničem po imenu Anatol. Toda njuna ljubezen se razplete v popolnoma nepričakovan konec. Avtor v svojem Platonu na ta način izkazuje paradoksalnost odnosa med moškim in žensko, pri katerem o enakosti ne more biti govora, obenem pa raziskuje meje moškega poželenja, da bi si pridobil nekakšno razumevanje zanj.
Platonova ljubezen je kratek pisemski roman botra mazohizma Leopolda von Sacher-Masocha. Roman, ki je izšel le nekaj let pred tem, ko je francosko literarno prizorišče razburkala Zolajeva »Nana«, je sočasna kritika (zaradi eksplicitne homoerotične seksualnosti) ostro obsodila. Roman je izšel v zbirki Lambda (založba ŠKUC).
Leopold von Sacher Masoch je napisal številna literarna dela. Osrednji literarni cikel obsega roman Kajnovo volilo (1870), kratki roman Venera v krznu in roman Platonova ljubezen. Za časa življenja je bila njegova pisateljska pot zaznamovana z različnimi vzponi in padci, precejšen odmev je imel v nemško govorečem prostoru in Franciji. Predvsem po letu 1890, ko je uvedba neologizma mazohizem še dodatno stigmatizirala njegovo ime in privedla do izključitve iz literarnega kanona, je njegova literatura počasi tonila v pozabo. Zanimanje za roman in življenje Leopolda von Sacher-Masocha, ki je bil tudi sam aktivni mazohist, je ponovno vzniknilo leta 1967, ko je izšel v novem francoskem prevodu, ki mu je bila dodana relevantna študija Predstavitev Sacher-Masocha (Mazohizem: Hlad in krutost) Gillesa Deleuza. Spodbudila je številne nove literarnozgodovinske, feministične in antropološke raziskave Sacher-Masocha in fenomena mazohizma.
Uršula Cetinski, gledališka producentka, publicistka, dramaturginja in prevajalka, je delo Leopolda von Sacher-Masocha slovenskemu bralstvu prvič približala leta 2000, ko je izšel njen prevod Venere v krznu. Je tudi avtorica obsežnega besedila Leopold von Sacher-Masoch in mazohizem v evropskem romanu, s katerim je diplomirala iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.