Platon
29. 10. 2022 Cenzurirano
Zakaj morajo živali tako trpeti?
Avtor: Andrej Korošak
»Auschwitz se poraja povsod, kjer kdo ob pogledu na klavnico reče: ʾSaj so samo živaliʿ«. Theodor Adorno »Če bi imele klavnice steklene stene, bi vsak postal vegetarijanec«. Paul McCartney V predhodnem poglavju smo videli, da lahko negativen vpliv desničarske ideologije pričakujemo tudi v odnosu do narave in podnebnih sprememb....
več1. 9. 2021 Zofija v medijih
Mladen Dolar: »Več kot je informacij, manj je vednosti.«
Avtor: Boris Vezjak, Robert Petrovič
Mladen Dolar, eden najvidnejših in najbolj izpostavljenih slovenskih filozofov, je profesor in višji znanstveni sodelavec na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, gostuje pa tudi na drugih univerzah v ZDA in Evropi. Ob boku Slavoja Žižka in Alenke Zupančič je predstavnik tako imenovane »ljubljanske lacanovske šole«, ki...
več20. 5. 2019 Cenzurirano
Zablode biologije rase
Avtor: Andrej Korošak
Zgodovina zahodne civilizacije izpričuje, da so že v sivi davnini obstajale delitve in pojmovanja neenakosti med ljudmi. V Antiki vrhunec diskriminacije predstavlja Platonova hierarhija bitij, kjer bogovom sledijo ljudje, nato živalsko in rastlinsko carstvo, na dnu je neživa narava. Odnos nadrejenosti in podrejenosti se pri ljudeh pokaže v razliki...
več27. 12. 2018 Cenzurirano
Predsodki, stereotipi, diskriminacija, 1. del
Avtor: Andrej Korošak
Ali so predsodki res mlinski kamni okoli vratu naše civilizacije? Predsodki so nujno zlo v razvoju človeške družbe. Brez njih ta pravzaprav ne obstaja, saj jih najdemo že v sužnjelastništvu in kastnih socialnih sistemih ter mnogo kasneje v vseh modernih družbah. So negativna stališča, posplošene, povsem neupravičene sodbe o...
več13. 9. 2018 Oddaja Zofijinih
Oddaja, 13.9.2018
Avtor: Zofijini ljubimci
Avizo Spoštovani in spoštovane, dobrodošli v novi oddaji društva Zofijini ljubimci! Danes vam bomo prebrali tri nove prispevke iz aktualne številke društvenega glasila Ustroj. Začeli bomo z dvema dijaškima prispevkoma. Dijakinja Marija Štriker iz Gimnazije Ravne na Koroškem, v svojem prispevku razpravlja o trditvi: »pozitivne svobode bi se morali...
več5. 7. 2018 Oddaja Zofijinih, Podcast
Oddaja, 5.7.2018
Avtor: Zofijini ljubimci
Avizo Pozdravljeni in pozdravljene v novi oddaji Zofijinih ljubimcev! V prejšnji oddaji smo načeli, danes pa nadaljujemo s predstavitvami iz dveh nedavnih posvetov s področja poučevanja filozofije za otroke in srednješolskega predmeta filozofija, ki sta v mesecu aprilu potekala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za...
več3. 7. 2018 Obvestila
Napovednik oddaje Zofijini ljubimci, 5. julij 2018
Avtor: Zofijini ljubimci
V prejšnji oddaji smo načeli, v aktualni pa nadaljujemo s predstavitvami iz dveh nedavnih posvetov s področja poučevanja filozofije za otroke in srednješolskega predmeta filozofija, ki sta v mesecu aprilu potekala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru. V aktualni oddaji se...
več23. 4. 2018 Posvet
Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
Avtor: Andrej Adam, Bojan Borstner, Boris Vezjak, Marjan Šimenc, Rudi Kotnik, Tatjana Rozman, Tomaž Grušovnik
Četrti posvet o statusu filozofije v šoli Enodnevni posvet je bil posvečen vprašanju statusa učitelja filozofije: kaj tvori dobrega učitelja, v čem se kaže njegova kompetenca in kvaliteta? Je morda takšno vprašanje zastavljeno napačno in razprava o dobrem učitelju ni zvedljiva na nek konkretni opis lastnosti? Na kakšne težave...
več27. 3. 2018 Cenzurirano
»Živimo v prezira vrednih časih!«
Avtor: Andrej Korošak
»Živimo v prezira vrednih časih!« je nekoč dejal znani francoski filozof, filmski ustvarjalec, levičarski aktivist in utemeljitelj situacionizma, Guy Debord. Ampak to je bilo že v davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja! Le kaj bi porekli za današnji čas? Za obdobje, ki ga morda najbolje označuje izraz vsesplošna družbena dezintegracija,...
več20. 2. 2018 Kotiček
Etika v športu
Avtor: Lambros Couloubaritsis
Zgodovinsko in filozofsko ozadje V antični Grčiji so tekmovalni šport (agôn) sprejeli kot sredstvo nadzora nad fizičnim, predvsem vojaškim nasiljem. Kot druga tekmovanja (glasbena, pesniška, gledališka itd.), je tudi to predstavljalo enega od načinov transferja, ki je privedel do rojstva demokracije v 6. stoletju pr. n. št. Takrat je...
več16. 11. 2017 Posvet
»Poresničnost: med resnico in lažjo«
Avtor: Bojan Borstner, Boris Vezjak, Darko Štrajn, Mare Štempihar, Nenad Miščević, Olga Markič, Stojan Pelko
Svetovni dan filozofije 2017 Video posnetek na videolectures.net Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag....
več22. 11. 2016 Posvet
Strah
Svetovni dan filozofije 2016 Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je v četrtek, 17.11.2016 potekala v Mariboru (Kazinska dvorana, SNG) in bila namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi so nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner. Strah in njegovi duhovi...
več15. 12. 2015 Oddaja Zofijinih
Oddaja, 25.11.2015
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Od malih do velikih mislecev Danes si bomo pogledali, kako ob nekaterih filozofskih pojmih razmišljajo učenci prvega, drugega in tretjega razreda OŠ Neznanih talcev Dravograd, pozneje, pa si bomo pogledali kaj so imeli o teh pojmih za povedati veliki filozof. Prisluhnimo kaj so otroci odgovorili na vprašanja: »...
več20. 11. 2015 Posvet
Nevedni učitelj, sokratski učitelj
Avtor: Alenka Hladnik, Andrej Adam, Boris Vezjak, Darij Zadnikar, Edin Saračevič, Mare Štempihar, Matija Jan
Svetovni dan filozofije 2015 V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom smo v četrtek, 19. novembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Nevedni učitelj, sokratski učitelj«. O temi so v razpravi razmišljali filozofi različnih smeri...
več27. 8. 2015 Zofijina modrost
Čemu filozofirati z otroki?
Avtor: Gareth B. Matthews
V članku bomo razpravljali o odgovorih učenk in učencev določenih petih razredov na naslednja vprašanja. Prvič: ali popolna sreča pomeni tako uživati v nečem, da si v tem trenutku ne želimo ničesar drugega? Drugič: ali je sebe dobro razumeti, kot da bi bili sestavljeni iz več različnih delov, npr....
več28. 9. 2014 Cenzurirano
Obadova etika
Avtor: Svetlana Slapšak
Pojem seje rodil v Platonovi glavi, vendar so bile podobne metafore nasploh zelo priljubljene med avtorji, ki so ustvarjali v času atenske demokracije in pod njenim okriljem: kolektivi insektov so pogosto služili za podobo nikoli molčečega, gostobesednega atenskega ljudstva, ki brez prestanka razpravlja o tistemu, kar opredeljuje človeka –...
več6. 1. 2014 Zofijina modrost
Naravno soglasje v Platonovi Državi
Avtor: Primož Vidovič
“S premišljenostjo ni tako kot s pogumom in modrostjo, ki — tako prvi kot druga — bivata v določenem delu polisa in mu tako onemogočata, da je zaradi prvega pogumen in zaradi druge moder; premišljenost ne učinkuje tako, ampak se razteza naravnost po celem polisu skozi vse ter združuje...
več13. 3. 2013 Predavanje
Platonov Sokrat o ateizmu in svetosti
Avtor: Boris Vezjak
Vabilo na deveto predavanje iz ciklusa javnih predavanj v organizaciji Združenja ateistov Slovenije Združenje ateistov Slovenije (ZAS) vas s soorganizatorjem “Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike” vabi na javno predavanje z naslovom “Platonov Sokrat o ateizmu in svetosti”, ki ga bo izpeljal dr. Boris Vezjak, in sicer v sredo,...
več25. 3. 2012 Zofijina modrost
Filozofija Duha Nikolaja Berdjajeva
Avtor: Marko Nežič
»Svet se nagiba k zanikovanju resničnosti duha. Edino, o čemer ne dvomi, je resničnost vidnih stvari« (N. Berdjajev) Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874-1948) je predstavnik ruske religiozne filozofije. V duhu verskega eksistencializma in personalizma, ki je do določene mere konceptualno podoben filozofiji Leva Šestova, čeprav gre za dve popolnoma različni...
več28. 10. 2011 Zofijina modrost
O nevarnosti samoumevnosti ali o čem v šoli ne govorimo, pa bi morali
Avtor: Sandi Cvek
Hudi dvomi v smiselnost lastnega početja so gotovo povsem običajen simptom krize srednjih let. Ker sem učitelj filozofije, me pač grizejo v obliki slabe vesti, češ da bi v šoli za filozofijo lahko veliko naredil tudi izven rednega pouka in maturitetnih ur. Preganjajo me v obliki želje po nečem...
več16. 10. 2011 Kotiček
Raje Platona kot pomirjevala!
Avtor: Lou Marinoff
(izbrani odlomki) FILOKAFE Evropa je že posejana s filozofskimi kavarnami, kot gobe po dežju pa poganjajo tudi v Severni Ameriki. Takšna neformalna filozofska druženja so tehnično zelo nezahtevna, potreben je samo filozof, ki ob okrogli mizi vsak teden, vsak mesec ali na vsake kvatre moderira pogovor. V naši visoko...
več2. 9. 2011 Zofijina modrost
Filozofija – zelo kratek uvod
Avtor: Andrej Adam
(knjiga Edwarda Craiga); Zbirka Kratka, Krtina 2011 Craigovo knjižico Filozofija – zelo kratek uvod bom predstavil z vidika dela z dijaki gimnazij. Najprej bom podal Craigovo ohlapno, vendar izzivalno opredelitev filozofije, nato bom na kratko povzel vsebino celotne knjige po poglavjih, končno bom prikazal, kako jo je mogoče uporabiti...
več12. 7. 2011 Zofija v medijih
Nekaj izzivalnih misli o izobrazbi
Avtor: Andrej Adam
Mladih v Sloveniji naravoslovje na splošno ne zanima. To kažejo podatki o vpisu na naravoslovne univerzitetne programe, zlasti ko gre za študij fizike in kemije. Nekaterim uporabnim, s tehnologijo povezanimi študiji, kaže nekoliko bolje, toda pomanjkanje zanimanja za »čisto« naravoslovno izobrazbo je vendarle problem. Zakaj je tako? Tvegal bom...
več21. 5. 2011 Zofijina modrost
Frankenstein ali Pigmalion?
Avtor: Franci Pivec
O Floridijevi napovedi interneta kot revolucije (Predavanje) Uvod Najprej bi se rad zahvalil Zofijinim ljubimcem, ker vsako leto znova poizkusijo, če bi bilo mogoče od mene dobiti še kaj pametnega. Poklon bom vrnil s pomočjo Aristotela, ki je v Nikomahovi etiki zapisal: “…Kar je komu lastno, to je zanj...
več2. 12. 2010 Predavanje
Medpredmetno sodelovanje med slovenščino in filozofijo
Cikel štirih predavanj, ki bi se odvijal oktobra, novembra in decembra 2010. Predavatelji in teme so: 1. Alenka Hladnik – Delavnica, kako napisati kritično razmišljajoč esej (14. oktobra) 2. dr. Alja Adam – Romantična ljubezen (11. novembra) 3. dr. Boris Vezjak – Platon in Sokrat o ljubezni (25. novembra)...
več8. 11. 2010 Zofija v medijih
O pravičnosti
Avtor: Andrej Adam
V sestavku raziskujem, kako literatura filozofira, kako omogoča premislek o nekaterih večnih vprašanjih človeškega rodu. Takšen premislek je gotovo nujen za slehernega mladega človeka, ki se šele pripravlja na poklic in vstopa v poklicno in družbeno življenje. Tukaj se bomo na kratko posvetili vprašanju pravičnosti in posledicah njene odsotnosti....
več21. 10. 2010 Predavanje
Ali je Platon še aktualen?
Avtor: Bojan Borstner
V četrtek, 21. oktobra 2010 ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: dr. Bojan Borstner Tokrat o Platonu. Predavatelj na drugačen in izviren način obravnavana aktualnost Platona v sedanjosti. Vabljeni!
več30. 4. 2010 Zofija v medijih
Ali ste krivi?
Avtor: Andrej Adam
Povprečnemu človeku se zdi neverjetno, da si lahko predsednik ali član uprave tega ali onega javnega ali zasebnega podjetja izplača nagrado, za katero bi potreboval zakladnico; povprečnemu človeku se zdi neverjetno, da imajo lahko menedžerji, zaposleni v tem ali onem javnem ali zasebnem podjetju poleg tega plačo, s katero...
več23. 3. 2010 Zofijina modrost
Argumentacijska kompetenca in državljanstvo
Avtor: Boris Vezjak
I Da je v demokraciji nujno vzpostaviti in ohranjati razumnost kot tisto mero, ki jo pričakujemo od sleherne oblasti in ne nazadnje kot mero pri ravnanju v javnih zadevah, je mnenje večine. A razumnost ni vrednota po sebi. Že Platon je menil, da smejo in morajo v državi vladati...
več8. 2. 2010 Zofija v medijih
Afekt in samoljubje
Avtor: Boris Vezjak
Je predsednik vlade narcisoiden? Tega ne bi rabili posebej dokazovati, nenazadnje sem o tem že velikokrat pisal in nič manj te opazke ne delijo drugi. Celo več, postala je skorajda obče mesto javnih razprav. Te dni je Borut Pahor ob neki priložnosti tako rekoč znova priznal, da je diagnoza...
več3. 2. 2010 Oddaja Zofijinih
Oddaja 3.2.2010
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Glasba1: Ich Wollt Ich Waer Ein Huhn – Lilian Harvey & Willy Fritsch Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih ljubimcev. V današnji oddaji bomo prisluhni tretjemu delu prispevka Andreja Adama. V prejšnji oddaji smo prisluhnili analizi filma Oliverja Stone-a »Wall street« in opisali glavni lik Gordona Gekka, ki je...
več20. 1. 2010 Oddaja Zofijinih
Oddaja 20.1.2010
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Glasba1: The Passion Of Lovers – Bauhaus Pozdravljeni v novi oddaji Zofijinih ljubimcev. Današnja oddaja je sestavljena iz treh korakov. V prvem boste slišali nekaj odlomkov iz knjige Naomi Klein »Doktrina šoka«. V naslednji oddaji se bomo nato vprašali kako je mogoče, da se kaj takega sploh dogaja...
več16. 12. 2009 Zofija v medijih
Humor kot politična taktika
Avtor: Boris Vezjak
Že Platon je ugotovil, da se nam ljudje zdijo smešni takrat, ko imajo napačna prepričanja o svojem znanju ali sebi. Ko se je te dni predsednik vlade Borut Pahor vrnil iz Libije in sebe primerjal z Josipom Brozom Titom, ki je na sprejem pri predsedniku Gadafiju čakal celih šest...
več8. 12. 2009 Zofija v medijih
Konec konca
Avtor: Miha Andrić
Enaindvajseto stoletje nam je prineslo konec – “konec konca zgodovine“. Konec je namreč ene same univerzalne in vseobsegajoče ideje liberalizma, ki je konstituirala Zahod kot edini civiliziran in razumen svet. Mit in logos naše politične identitete sta naletela na inherentne probleme in opozicijo. Posledica tega je fundamentalizacija stališč. Odprto...
več21. 10. 2009 Oddaja Zofijinih
Oddaja 21.10.2009
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Track1: Underworld – Born Slipy Pozdravljeni ponovno v oddaji Zofijini ljubimci. Zima se počasi že začenja, prav tako pa tudi sezona gripe. Izbira le te je letos pestra. Na voljo imamo ptičjo, novo prašičjo ali pa kar staro dobro gripo. Upamo, da ne boste zboleli za nobeno izmed...
več14. 10. 2009 Oddaja Zofijinih
Oddaja 14.10.2009
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Track1: MASSIVE ATTACK – SPLITTING THE ATOM Pozdravljeni ponovno v naši družbi. V novi sezoni nadaljujemo z zasledovanjem modrosti in lovimo za rep »Zmaja« resnice. Poletje se počasi poslavlja in pisana »Vesna« se nam nasmiha. Novo šolsko in študijsko leto se »de facto” začenja in mnogi dijaki in...
več22. 6. 2009 Zofijina modrost
Onkraj Erosa
Avtor: Aljaž Jelenko
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. Ko duhteče vino sladkih trt užil sem te, da nisem bil več trezen in da nisem vedel, da si Smrt. Zrl sem v strašne teme tvojih brezen: in ker bil pogled je moj zastrt od bridkosti, nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša...
več3. 3. 2009 Predavanje
Platon za začetnike
Na Gimnaziji Ravne na Koroškem bomo skupaj s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika in filozofskim društvom Zofijini ljubimci organizirali cikel javnih predavanj z naslovom “Platon za začetnike”. Za začetek smo si zamislili štiri javna predavanja, ki se bodo odvijala v januarju, februarju in marcu. Predavatelji, naslovi predavanj in...
več7. 5. 2008 Zofija v medijih
O nesramnem občudovanju ponarejenih statistik
Avtor: Boris Vezjak
Na portalu multimedijskega centra RTV Slovenija so nedavno tega bili tarča še enega organiziranega prirejanja rezultatov ankete o priljubljenosti politikov. Kot sta razkrila Dnevnikova novinarja, velja glede na kratek čas in predvsem imena, ki so nenadoma postala zmagovita, avtorje potvorbe glasovanja iskati v vrstah SDS. V zadnjih treh urah...
več10. 2. 2008 Zofija v medijih
Aplikacija znanja in njene težave
Avtor: Andrej Adam
Zadnje čase se veliko govori o vključenosti slovenske šole v različna mednarodna merjenja znanja in pismenosti oziroma kompetenc. Nikakor ne moremo trditi, da so rezultati, ki so jih pokazali slovenski šolarji porazni, toda večinoma se strinjamo, da bi lahko bili boljši – strokovnjaki, učitelji pa tudi širša javnost bi...
več7. 11. 2007 Oddaja Zofijinih
Oddaja 7.11.2007
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Pozdrav! V Sloveniji smo tik pred tem, da si izvolimo novega predsednika. Čeprav je pri nas ta funkcija zgolj protokolarne narave, pa je marsikje to še vedno oseba, ki v svoji funkciji moči, združuje vse modrosti in slabosti nekega naroda. Da bi bilo čim več modrosti in čim...
več16. 10. 2007 Glasbeni ciklon
Leonard Bernstein
Avtor: Zofijini ljubimci
Verjetno nas ni malo teh, ki smo v prvi stik z klasično glasbo prišli pod mentorstvom ameriškega dirigenta, skladatelja in pianista Leonarda Bernsteina. Ob tem, da je bil in še vedno je znan predvsem po svojem ognjevitem dirigentskem slogu in pedagoškem občutku, ki ga je razkošno izkazoval predvsem v...
več30. 8. 2007 Filmsko, Kotiček
Platonova teorija filma
Avtor: Jack Purcell
Jack Purcell je filozofijo doštudiral na Univerzi v Južni Karolini. Doktorat pa je pridobil na Univerzi Purdue. Njegov interes je trenutno namenjen antični Indijski, Kitajski in Grški misli, kontinentalni filozofiji dvajsetega stoletja in filozofskim aspektom filma. Piše je o filmu, antični grški misli, Karlu Jaspersu, Jean Francoisu Lyotardu in...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Sokratov daimonios
Avtor: Jure Bukovnik
Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Pojem resnice pri Platonu
Avtor: Sabina Žulič
Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Teorija oblik
Avtor: Sabina Žulič
Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič TEORIJA OBLIK V tej nalogi bom poskušala povedati nekaj o razliki med Sokratovimi oblikami in Platonovimi Oblikami. Nanašala se bom predvsem na članek Terenca H. Irwina Teorija oblik. Avtor, tako kot večina strokovnjakov in raziskovalcev Platona trdi,...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Platonov Sofist in nebivajoče
Avtor: Anja Benko
Anja Benko je absolventka študija filozofije in slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Anja Benko PLATONOV SOFIST IN NEBIVAJOČE UVOD V nalogi bom obravnavala problem nebivajočega v Platonovem Sofistu, ki je eden od njegovih poznih dialogov (napisan okoli leta 360 pred našim štetjem). Poskušala bom pokazati...
več30. 8. 2007 Kotiček
Platonova metoda sreča kognitivno znanost
Avtor: Stephen Stich
Stephen Stich je profesor filozofije in kognitivnih znanosti na Univerzi Rutgers. Prav tako je častni profesor na oddelku za filozofijo Univerze v Sheffieldu. Stichovi glavni filozofski interesi so filozofija duha, kognitivna znanost, epistemologija in moralna psihologija. Njegova leta 1983 napisana knjiga »From Folk Psychology to Cognitive Science: The Case...
več30. 8. 2007 Kotiček
Teorija in praksa: demokracija in filozofi
Avtor: Benjamin R. Barber
Benjamin R. Barber je ameriški politični teoretik, najbolj znan po knjižni uspešnici iz leta 1996, »Jihad vs. McWorld«. Trenutno drži pozicijo rednega profesorja na Univerzi v Marylandu. Kot politični teoretik, Barber zagovarja stališče, da je civilna družba in državljanska participacija v svetu po hladni vojni, nujna kot orodje za...
več30. 8. 2007 Kotiček
Zakaj Platon ne more voditi države?
Avtor: Robin Shepherd
Robin H. E. Shepherd je v določenem kritičnem trenutku zgodovine živel, delal in študiral v Vzhodni Evropi. Iz izkušnje je nastala knjiga »Czechoslovakia: The Velvet Revolution and Beyond« (Češkoslovaška: »Žametna revolucija in čas po njej«), ki jo je objavil leta 2000. Robin Shepherd Zakaj Platon ne more voditi države?...
več30. 8. 2007 Kotiček
Zakaj se študentje raje odločajo za Platona
Avtor: Alain de Botton
Alain de Botton je priznani pisatelj in televizijski producent. Znan je po samosvojem pisateljskem slogu, v katerem pogosto v filozofski maniri proučuje nekatera vsakodnevna vprašanja. Iz filozofije je diplomiral na King’s College v Londonu. Začel je tudi z doktorskim študijem iz francoske filozofije, vendar je pred nadaljevanjem študija dal...
več30. 8. 2007 Publikacije
Online časopis, številka 9
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: (Alain de Botton) Zakaj se študentje raje odločajo za Platona (Robin Shepherd) Zakaj Platon ne more voditi države? (Benjamin Barber) Teorija in praksa: demokracija in filozofi (Stephen Stich) Platonova metoda sreča kognitivno znanost (Anja Benko) Platonov Sofist in nebivajoče (Sabina Žulič) Teorija oblik (Sabina Žulič) Pojem resnice pri...
več30. 7. 2007 Zofijina bodica
»Levica malo drugače«
Avtor: Anej Korsika
Kakšna so bila moja pričakovanja pred letošnjim poletnim kampom Levica malo drugače? V resnici prav nič dramatična, pričakoval sem prijetno druženje v morskem ambientu Portoroža, spoznavanje novih in zanimivih ljudi, nemara celo kanček bolj jasno idejo o tem kaj naj bi ta čudna zver, po imenu levica sploh bila....
več18. 4. 2007 Pogovor
Pogovor z Uršulo Cetinski o knjigi Leopolda von Sacher-Masocha – Platonova ljubezen
Avtor: Uršula Cetinski
MKC Maribor, Zofijini ljubimci in skupina Lingsium prirejajo in vabijo na pogovor z Uršulo Cetinski o knjigi »Platonova ljubezen« Leopolda von Sacher Masocha, ki se bo odvijal 18. 4. 2007 ob 18.00 uri v Kulturnem inkubatorju na Koroški c. 18 v Mariboru. Pogovor bo vodila Jasmina Založnik. Avstrijski pisatelj...
več19. 3. 2007 Zofijina modrost
Platonov koncept idealne države
Avtor: Lucija Hercog, Mitja Godnjavec
Platon, filozof do zadnjega diha tudi pri razvoju koncepta države ni mogel iz svoje kože; na čelo države je želel postaviti filozofa. Sicer je to nadvse privlačna misel, vendar pa je treba vedeti, da je Platonov koncept idealne države bolj kot ne samo nerealna želja, utopija. Morda je zaradi...
več18. 11. 2006 Zofijina modrost
Platon o duši in jazu (sebstvu)
Avtor: Boris Vezjak
Razprave, ki se vrtijo okoli dialoga »Alkibiad Prvi«, so nehvaležne iz enostavnega in današnje perspektive nekonvencionalnega razloga: nikoli ne vemo, če z njimi debatiramo o Platonu ali ne. Še vedno sporen ostaja in je pač sam dialog, njegova avtentičnost in avtorstvo. Naša zadrega postane še toliko večja, ko ugotovimo,...
več30. 9. 2006 Zofija v medijih
Islam, logos in nasilje
Avtor: Boris Vezjak
»Boga ne moremo slišati, ker je v naših ušesih preveč drugih frekvenc,« je telefonske motnje na svoji nemški turneji nenavadno metaforično opisal papež Benedikt XVI. Zvenelo je domače in »mobitelovsko«, toda nekaj dni zatem se je moral božji namestnik na zemlji opravičevati, ker ga menda nismo slišali dobro. Pojasnilo...
več18. 6. 2006 Zofijina modrost
Plato’s Meno in focus
Avtor: Boris Vezjak
edited by Jane M. Day, Routledge, London & New York 1994 I Knjiga Plato’s Meno (in focus) poskuša, kot pove že sam naslov, našo pozornost usmeriti k temu, v marsičem izjemno tehtnemu Platonovemu dialogu, po besedah urednice morebiti celo najbolj branja primernemu ob prvem vstopanju v njegov opus. Način,...
več11. 6. 2006 Zofija v medijih
Jalovost kritičnih komentarjev in polemik
Avtor: Andrej Adam
Če se ne strinjate z vladnimi reformami, ste bodisi neumni bodisi ideološko zaslepljeni ali pa govorite v imenu ohranjanja sedanjih privilegijev. Pisanje kolumen, komentarjev, kritičnih polemik za časopise in revije ali celo nerganje v pismih bralcev se mi zdi vse bolj jalovo početje. Po moje bi morala biti naloga...
več18. 3. 2006 Zofijina modrost
Problem vrline v grški filozofiji
Avtor: Boris Vezjak
V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do 16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu. Ker ta minikatalog vrlin, kot bi ga lahko tudi imenovali, deluje...
več