V teh dneh poteka silovita ofenziva turške vojske in dela tako imenovane Sirske svobodne vojske na regijo Afrin, ki z regijama Evfrat in Džazira sestavlja Demokratično federacijo severne Sirije, krajše imenovano Rožava. Neenak spopad, v katerem skuša turška vojska z uporabo letalstva, težkega orožja in džihadističnih plačancev zlomiti odpor samoorganiziranih ljudskih zaščitnih enot, že zahteva preštevilne civilne žrtve. Avtoritarni režim v Ankari trdi, da je razlog za vojaški napad na Rožavo teroristična grožnja, ki naj bi jo za Turčijo predstavljale ljudske zaščitne enote (YPG in YPJ). In končni cilj turške agresije je uničenje ljudskih zaščitnih enot, vzpostavitev t. i. varnega območja na severu Sirije vzdolž turško-sirske meje in sprememba sestave prebivalstva na severu Sirije z naselitvijo režimu v Ankari lojalnega prebivalstva in izgonom ostalih. Namen turškega režima potemtakem ni nič drugega kot genocid nad kurdskim prebivalstvom v Siriji in tudi nad drugimi ljudstvi v tej regiji (Turkmeni, Arabci, Asirci, Armenci, Grki), ki skupaj s Kurdi uresničujejo svojo pravico do kolektivne samoodločbe s povezovanjem v decentralizirano, antipatriarhalno, večetnično, vključujočo federacijo.
Ljudske zaščitne enote, ki jih v teh dneh napada turška in džihadistična vojna mašinerija, niso teroristična grožnja. So izraz neodtujljive pravice ljudstev do samoobrambe in eden temeljnih dejavnikov kolektivne emancipacije in osvobajanja v Rožavi. Nastale so zaradi obrambe pred genocidnim delirijem tako imenovane Islamske države in kot obramba pred zločinskostjo Asadovega režima. Ljudske zaščitne enote so demokratične milice v najboljši revolucionarni tradiciji, tudi z volitvami poveljniškega kadra in visoko ter egalitarno participacijo žensk, ki sestavljajo ženske ljudske zaščitne enote (YPJ). V Rožavi so bile oblikovane tudi prve LGBTQ zaščitne enote. Ljudske zaščitne enote imajo v svoji dvojni funkciji samoobrambe ljudstev pred genocidom in okupacijo ter promoviranjem procesov emancipacije in osvobajanj zgodovinsko analogijo v teh krajih. To so bile partizanske enote in narodnoosvobodilni boj v obdobju 1941–1945.
Ljudske zaščitne enote so v boju proti tako imenovani Islamski državi nosile največje breme. Spomnimo se samo dolgotrajne herojske bitke za Kobane in osvoboditve Rake, ki je bila samooklicana prestolnica fašistične in teroristične »države«, s katero je Turčija sodelovala in trgovala. Čeprav so Sirske demokratične sile, katerih hrbtenica so kurdske ljudske zaščitne enote, porazila tako imenovano Islamsko državo, ki jo ves svet razume kot veliko grožnjo človeštvu, so pogumni in dostojanstveni ljudje iz regije Afrin v teh dneh ostali sami. ZDA se obnašajo, kot da so njihovi dovčerajšnji najbolj zanesljivi zavezniki v boju proti teroristični tvorbi, ki je nastala prvenstveno zaradi njihovih intervencij na Bližnjem vzhodu, zasebna vojska plačancev, ki mora slediti interesom ZDA in prenehati biti izraz neodtujljive pravice vsakega ljudstva do samoodločbe. Rusija, ki naj bi bila v Siriji vojaško prisotna zaradi boja proti terorizmu in z namenom ohranjanja ozemeljske celovitosti Sirije, je prepustila zračni prostor nad Afrinom Turčiji in tako omogočila invazijo, ki bo, v kolikor bodo v svoji nakani uspešni, naredila iz etnično očiščene severne Sirije kotišče za džihadistični terorizem, ki bo trajno destabiliziral celotno regijo, onemogočal projekt emancipacije kurdskega in ostalih ljudstev ter s tem podpiral obstoj fašistoidnega režima v Ankari.
Spopad za Afrin in Rožavo ni zgolj lokalen, je paradigmatski in globalen. Od njegovega izida je odvisna prihodnost emancipatornih in osvobodilnih projektov nasploh. Geopolitičen kontekst, v katerem poteka, je skrajni cinizem velikih globalnih in regionalnih sil, ki preurejajo svet po podobi svojih ekskluzivističnih interesov brez zavezanosti kakršnimkoli skupnim in univerzalnim načelom in mednarodnemu pravu. Proti temu cinizmu stoji projekt kolektivne samoodločbe, emancipacije in osvoboditve, ki zavrača banalizacijo pravice do samoodločbe na način oktroiranja kvazisuverenih nacionalnih držav, in dela na hipotezi transnacionalne federacije, ki se gradi od spodaj, ki je decentralizirana in vključujoča in ki na ta način dejansko daje suverenost ljudstvom. Projekt Demokratične federacije severne Sirije, na kratko Rožave, je projekt uresničevanja pravice do kolektivne samoodločbe v pogojih večkulturnosti in večetničnosti in zato ni separatističen projekt, ampak projekt federalizacije in demokratizacije od spodaj, ki se ne zaustavlja na medetničnih, medkulturnih ali arbitrarnih državnih mejah. Kar je prava nočna mora za fašistoidne avtokrate Erdoganovega kova, mnogo večja kot bi bil projekt kvazisuverene nacionalne države. S striktnim upoštevanjem in prakticiranjem enakopravnosti med spoli je Rožava grožnja izrazito mizoginim režimom kot je Erdoganov, savdski (wahabitski) ali raztreščena tako imenovana Islamska država. Rožava je nočna mora Erdogana in vseh ostalih avtokratov in oligrahij, njena doktrina uresničitve pravice do kolektivne samoodločbe, ki se imenuje demokratični konfederalizem, je pomembna inspiracija in model za vse, ki iščejo poti k samoodločbi v današnjem svetu. Zato je še kako vredna solidarnosti.
Pozivamo javnosti, gibanja, civilno družbene organizacije, da se solidarizirajo z Afrinom in Rožavo. Obenem pozivamo ustrezne pristojne institucije Republike Slovenije in Evropske unije, da obsodijo agresijo Turčije na Afrin in Rožavo, da priznajo Demokratično federacijo severne Sirije (Rožavo), da ji nudijo humanitarno, materialno in vojaško pomoč, da takoj prekinejo vse vojaške stike s Turčijo, vključno s prodajo orožja, da zastavijo ves svoj vpliv za razglasitev zračnega prostora nad celotno Rožavo kot območja prepovedi letenja.