Upanje v skupno

Zdi se, da smo zašli v slepo ulico. Videti je, da kapitalizem, kot ga poznamo, razpada. A medtem ko se finančne institucije opotekajo in sesedajo, ni nikakršne očitne alternative. Organiziran upor je videti razpršen in nekoherenten, globalno gibanje za pravičnost pa le bleda senca lastne preteklosti. Obstaja tehten razlog za prepričanje, da bo kapitalizma v roku generacije ali dveh konec, in sicer zaradi preprostega dejstva, da je nemogoče v nedogled poganjati motor neskončne rasti na končnem planetu. Ob soočenju s to možnostjo je spontana reakcija – celo med »progresivci« – pogosto strah in oklepanje kapitalizma, saj si preprosto ni mogoče zamisliti alternative, ki ne bi bila še slabša.