Krivi smo mi

Še tole, še tole in samo še tole. In še tole. Pa še tole. Še tole uredi. In še tole, glej. Prva zgodba govori o 35-letnici, dve leti redno zaposleni v gostinstvu kot vodja lokala. Njene naloge zajemajo vse: strežbo, vodenje papirjev, marketing, plače zaposlenih, nabavo, najemanje študentov, vse tisto, kar je pač treba urejati v lokalu. Ker »smo frendi« in se »valjda štekamo«, na svoj tekoči račun dobiva minimalno plačo, ostalo ji šef plačuje na roko. Potem zanosi. Veselje v domačem krogu skazijo šefovi načrti. Naj gre čim prej na bolniško, da se mu pač po hitrem postopku »skine« s plačilne liste. Prijateljstva ni več, vsak mora poskrbeti zase.