UNESCO svetovni dan filozofije 2024
Posnetek osrednjega dogodka UNESCO svetovnega dneva filozofije 2024, ki je 21. 11. 2024 potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Uvodne referate na osrednjo temo miru so predstavili: Klampfer Friderik, Komel Dean, Kravanja Aljoša, Škof Lenart, Štempihar Mare, Šonc Bruno in dijakinji Gimnazije Bežigrad
V besedilih, ki izražajo skupne ideale človeštva, je miru dodeljeno posebno mesto. Splošna deklaracija človekovih pravic tako v Preambuli pomen človekovih pravic poveže z njenim prispevkom k miru: »Ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu … Generalna skupščina razglaša to Splošno deklaracijo človekovih pravic …«
Unescova Ustava v prvem členu mir opredeli kot cilj svojega delovanja: »Namen Organizacije je prispevati k miru in varnosti s spodbujanjem sodelovanja med narodi s pomočjo izobraževanja, znanosti in kulture, da bi se okrepilo splošno spoštovanje pravičnosti, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so z Ustanovno listino Združenih narodov potrjene za vse narode sveta brez razlikovanja rase, spola, jezika ali vere.«
Mir ima posebno mesto tudi v temeljnem dokumentu države Slovenije, njeni Ustavi. 124. člen Ustave Republike Slovenije tako posebej opozarja na pomen mirovne politike in kulture miru: »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.«
Kljub tem velikim vodilom, ki naj bi dajala usmeritev našim družbam, pa življenje v Evropi v letu 2024 poteka v senci vojne. Našo sodobnost določa vojna. Geografsko poteka na dveh obrobjih Evrope, vendar pa vedno bolj vpliva na to, kako doživljamo svet in svoje mesto v njem. Ne gre samo za spremenjene prioritete evropskih držav in preusmerjanje sredstev za vojne namene, temveč za spremembe v načinih mišljenja. Zdi se, da se postopno vzpostavlja diskurzivno in miselno okolje, ki normalizira vojno kot način reševanja sporov in militarizacijo družbe kot politiko prihodnosti. Tako se zastavlja vprašanje, ali se je treba sprijazniti s svetom, v katerem je prizadevanje za mir označeno za naivno, nezaželeno, včasih celo napadano, diskreditirano in zasmehovano? In nadaljnje vprašanje, ali je mogoče, še bolj pa, ali je plodno današnji svet misliti v konceptih miru in prizadevanja za medsebojno razumevanje, dogovarjanje in sporazumevanje. In končno, ali lahko filozofska refleksija pripomore k temu. Filozofi, ki so se leta 1995 pod okriljem Unesca zbrali v Parizu, so v Pariški deklaraciji o filozofiji slikali pozitivno sliko moči filozofije:
»Opozarjamo, da so filozofski problemi univerzalni problemi človeškega življenja in bivanja;
verjamemo, da filozofska refleksija lahko in bi morala prispevati k razumevanju in upravljanju človeških zadev;
prepričani smo, da filozofska praksa, ki ne izključuje nobene ideje iz svobodne diskusije, ki si prizadeva natančno definirati uporabljene pojme in preveriti veljavnost poti razmišljanja, ki si prizadeva temeljito preiskati argumente drugih, omogoča vsakemu, da se nauči misliti samostojno;
poudarjamo, da poučevanje filozofije opogumlja odprtost duha, državljansko odgovornost, razumevanje in tolerantnost med posamezniki in skupinami …«
Vprašanje, na katero želimo odgovoriti, je torej, ali lahko filozofija pripomore, da mir ostaja ideal sodobnih družb, ali pa je lahko le nemočen opazovalec sodobnih procesov trivializacije miru in normalizacije uveljavljanja geopolitičnih interesov velikih sil z oboroževanjem, militarizacijo družbe in vojno.
Galerija (fotografije so prispevali Gašper Pirc, Maja Vačun in Luka Mancini):
