19. 10. 2006 Zofija v medijih

O mentalni pavperizaciji

Avtor:

Prostor političnega se v Sloveniji enodimenzionira. Če več ne premoremo politične levice, je besedo proti aroganci oblasti zastavil predsednik države. Toda kaj, ko ta po tistem, ko je sklenil pakt o nenapadanju s predsednikom vlade, bolj malo ali prav nič več ne govori niti kot predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj (GPR). Spletna stran tega društva sameva in Janez D. miruje. Kot da bi bil utišan v obeh funkcijah. Je to še eden dokaz, da je Janez D. alias Janez Drnovšek spretno mešal obe vlogi?

Človek mora biti kar zadovoljen, saj se je zadnje čase širilo trapasto mnenje, češ gospod Drnovšek je edina opozicija vladi. Kakšna neki! Očitno nič več, saj po novem molči v kotu, v katerega se je za ceno 60 milijonov tolarjev kar sam postavil. Pred tem je odločno odkimaval: »Vlada si ne bo podredila urada!« Način, kako dosežeš, da si menda opozicija v eni osebi, meji na neverjetno slovensko medijsko zaplankanost: napišeš nekaj parvrstičnih skoraj blogovskih misli na spletno stran, nakar novinarji dnevno servisirajo in prenašajo tvoje pozlačene besede najširši javnosti. Včasih utegne Drnovšek kaj zapisati tudi na stran urada predsednika države. In zgodi se, da je to le en stavek – dovolj, da ga analizirajo in trgajo cel teden. Če nimaš časa, poveš kaj priložnostnega ob prvem pikniku in že si zvezda dnevnika. Takega medijskega prestiža za tako malo vloženega časa in truda so deležni le izbranci. Nič čudnega, da to predsedniku dviguje že tolikanj opevano (samo)zavest, s pomočjo katere se lažje prestavi v kožo guruja in denimo v reviji Jana kot duhovni izvedenec svetuje državljanom, kako naj se znebijo stresa in preidejo na stročnice kot bolj zdravo hrano. Da ne govorimo o »self-help« bestselerjih; novi je menda že na poti.

A danes ne bi o tej obskurni vlogi. Česar bi nas moralo biti bolj strah, je skrajna umska razpuščenost, ki so jo člani in pristaši GPR vnesli v politični diskurz. Dopuščam, da verjamejo v karkoli pač hočejo, toda politika zadeva življenje vseh državljanov in mora ostati prostor racionalnosti. Tu pa se dogaja, da se tudi ekološke, politične in družbene fenomene obravnava s pomočjo telepatije, magije in posredovanja zunajzemeljskih bitij. Česar vrli novinarji, osredotočeni na predsednika, pač niso opazili, ko so prebirali www.gibanje.org. Pa bi lahko oazo nesmislov zasledili prav tam.

Podpredsednik GPR, Marko Pogačnik, recimo pojasni nastanek letošnjega žitnega kroga v Prekmurju kot nekaj, kar »odslikuje energijski model Slovenije, kakršnega sem s približno 50 udeleženci srečanja Gibanja za pravičnost in razvoj postavil ob gradu Štatenberg v nedeljo 16. julija. Torej tri dni, preden se je pojavil omenjeni krog v žitu.« Tehniko zna tudi opisati: na srečanju so se prejemali za roke in koncentrični krogi v žitu so 100 kilometrov proč res začrtali posamezne dele Slovenije. Kar so seveda udeleženci dosegli skozi meditacijo. Zato je po njegovem »zavest Zemlje potrdila globoke procese preoblikovanja energijske strukture slovenskega prostora, ki so se dogajali med 3. in 16. julijem 2006.«

V GPR sicer počnejo še druge zanimive reči, ne le da kmetom na daljavo ravnajo žito s pomočjo misli. Denimo rokujejo in pogovarjajo se z drevesi. Taisti podpredsednik pravi: »Drevesa so mi včeraj sporočila svojo željo, da se začnemo rokovati z njimi. Čas je da sklenemo prijateljstvo z civilizacijo dreves – dokler so drevesa še med nami.« Veliko dela, če zaidete v še kar velik gozd, bi rekel, ker zelo verjetno pri rokovanju kakšnega ne bi želeli izpustiti. Vzvišeno poslanstvo je seveda v prebujanju naše in drevesne inteligence: »Drevo nas niti dojeti ne more, ker smo pogreznjeni v svoj lasten logično-čustveni svet.« Natančna navodila za objemanje z njimi po bralec našel na omenjeni strani. Pa tu še ni konec: da je GPR imenitna zadeva, nakazujejo nič manj kot intergalaktične inteligence, ki da so v odnosu do Janeza D.: »Melkizedek – nosilec Svetega duha EL-Eliona-Elohim Elšadaj, sporoča bratu po EL-Elionu; Kohenzedeku-predstavniku univerzalne duše El-Eliona-Elohim Elšadaj Janezu D. Eden izmed nas je tudi Adonizedek, predstavnik vesoljne vidne manifestacije EL-Eliona-Elohim Elšadaj, ki mu je ime Janez J.« Bodi dovolj za pokušino o »vojni zvezd« in kozmičnih dimenzijah obeh inkarnacij Janeza D. in Janeza J., da ne prikličemo vraga.

Mogoče kdo poreče, da razkošno multinivojsko ezoterično govoričenje nima kaj dosti opraviti z realno politiko, ker si tega avtorji pač ne želijo. Toda nobenega dvoma ni, da je taka ambicija društva močno navzoča. Nihče niti ni oporekal, ko je začel njihov predsednik vključevati društvo v dnevnopolitične teme in zdaj še v lokalne volitve. Prej nasprotno: članom godi, veselijo se mešanja obojega. Ali kot pravi koordinator in član GPR za Pomurje: »Ravno volitve so po mojem vzrok takšnih in drugačnih izjav naših vrlih politikov. Tresejo se jim hlače, ponoči ne spijo, se potijo. Da, bojijo se Gibanja. Bojijo se za svoje stolčke, za svoje koristi, za svojo oblast. Hudičevo dobro se zavedajo, da počasi prihaja nov, njim nenaklonjen čas.«

Učinki alternativne paramentalitete druščine se torej že širijo in vplivajo na klasično politiko. Da nam ponuja svoje vrednote zdravega življenja, je sicer hvalevredno, toda morebiti bi se gibanja res morali bati. Zdrav naj bi bil tudi razum in tisti Slovencev je videti ogrožen do te mere, da bi se lahko vprašali, kako ga zaščititi. Če nam vladajoča desnica ponuja argumentacijsko bebavost na skoraj vsakem koraku, nam namreč Drnovškov GPR večkrat predlaga neko predlogično stanje duha, bebavost brez argumentacije. Kot da se vladajoča politika po volitvah 2004 že ne bi trajno obarvala s hektolitri laži in manipulacij ter izmaličila nepisana pravila demokratične razprave, podprte z argumenti, smo zdaj dobili še neke vrste čisti politični iracionalizem, ki svojo amaterskost skriva le za tem, da formalno ostaja v sferi civilne družbe. Prav nič nimam proti duhovnosti, alternativni medicini in okultnim znanjem, toda v kombinaciji s praktično politično ambicijo se trenutno izkazujejo le za obskurni naivizem. Ena od značilnosti tega je splošna mišljenjska beda, ki smo je deležni v javnem življenju. Da sta si desnica in GPR te mesece takole skočili v lase, je bilo čisto naključje glede na njuno siceršnjo bližino. Rezultat je jasen: mentalna pavperizacija. Zanjo pa žal ne obstajajo nikakršni socialni (mentalni?) transferji: vsakdo se bo moral za svojo pamet pobrigati sam, da mu je ne vzamejo.