V lepo slovensko krajino, košček nebes pod Triglavom, je že davno tega pridivjala strašna kuga. Usmerjeni v pravo smer in preveč sproščeni je žal nismo opazili, zajela je posameznike in prerasla v nekaj, brez česar si posebnosti slovenskega političnega mišljenja sploh ne moremo več predstavljati. Če se med znajde kakšen tujec, nas bo razumel le s pomočjo slovarske definicije. Spodaj ponujamo geslo.
Kuga »proizvaja« kužne in okužene, kot kakšna gobavost ali lepra je nalezljiva bolezen, če pridete v stik z njo, vam skorajda ni pomoči. Kar pomeni, da jo moramo locirati pri nosilcih okužbe in nato tistih, ki pridejo v stik s prvimi. Takoj navedimo primer: ko se je novinar Slavko Bobovnik tik po prvi napovedi volilnih rezultatov prebil do mrkega Boruta Pahorja, ga je med številnimi možnimi vprašanji moral v pretipati prav z naslednjim: »Zdelo se je, da vam bodo prebegli člani LDS bolj škodovali na volitvah. Pa vam niso?« Zanimalo ga je torej, če je Pahor, očitno okužen (in kužen?), zmagal navzlic svojemu druženju z gobavci. In ker to še ni bilo dovolj, je isti novinar kakšno uro kasneje ob spremljanju rezultatov z enakim silil še v (bivšega) poslanca SD Milana Cvikla: »Kako komentirate, da vam v SD znižujejo odstotek prebežniki iz LDS?« Tokrat se je novinar naslovil na vir infekcije, ne okuženega. Cvikl je namreč ob Antonu Ropu, Darji Lavtižar in Marku Pavlihi v terminologijo vladarjev, torej Janševe vlade, obveljal za ti. »jastrebe«. A bi lažje razumeli, če bi nam povedali bolj preprosto: da gre za gobavce.
Da bi še natančneje diagnosticirali, kaj pomeni kužnost v slovenskem političnem primeru, navedimo še dva primera. Še dva gobavca. Ko je finska televizija YLE pred kakšnim mesecem predvajala »Resnico o Patrii« in je v njej finski novinar Magnus Berglund prejemanja podkupnine med drugim obtožil tudi predsednika vlade, so »poznavalci« takoj presodili, da gre za politično zaroto, skrbno vodeno iz Slovenije. Ob Milanu Kučanu, Borutu Pahorju, Dragu Kosu in številnih drugih je za glavnega osumljenca perfidne spletke obveljal bivši novinar Večera Blaž Zgaga. Njegov greh? Nepreviden finski novinar se je ob svojem obisku v Sloveniji družil z njim. Jasno kot beli dan je, da se je okužil. In ko se je nekaj tednov pred tem odvijal festival piva in cvetja v Laškem, so politiki in novinarji pazljivo spremljali, kdo se bo pojavil na njem. Napačen korak na festival je bil usoden znova za Pahorja, ki se je tam (neprevidno, so dejali mnogi politični komentatorji!) na ulici mimogrede srečal z Boškom Šrotom. Fotografsko oko je celo pribeležilo dvignjen kazalec med njima, toda že brez njega je bil jasno, da so smrtonosni bacili preskočili.
Nanizali smo tri poljubne ilustracije iz treh različnih sfer: politične, novinarske, gospodarske. Za popolne poimenske liste okuženih in virov okužbe je treba odpreti Janševe plačnike in brezplačnike. Kužnost je nova metoda, perfidni način, da nekoga izključiš iz simbolnega družbenega reda za vedno: biti v stiku z Antonom Ropom in Milanom Cviklom je za vas pogubno. Biti v stiku z Zgago prav tako. Si sploh dovolite v bližino Boška Šrota, tajkuna nad tajkuni? Ne igrajte se z usodo, pojdite prej na cepljenje! Dezinfekcija in karantena sta vrlini!
V čem je namreč greh Cvikla in Pahorja? V tem, da sta kužna kot bivša člana LDS. LDS pa je kužna, to je jasno. V čem je greh novinarja Zgage? V tem, da je napisal novinarsko peticijo. In v čem g. Šrota? V tem, da se je zameril g. Janši in v zameno postal tajkun. Vsi po vrsti so kužni po sebi. Ker so oni sami. In takšni bodo ostali verjetno do konca življenja. To je nov stadij v slovenski paranoidni blaznosti – na nek način je prav politično in medijsko mišljenje v Sloveniji okuženo z njo. Logika pripisa kužnosti se je razvila iz podmene, na katero številni opozarjamo že leta: specifike paranoidnega mišljenja, ki je preplavilo politiko. Medtem ko Pahor blebeta o nekakšni politični kulturi, dejansko sploh ne gre zanjo: del politike se preprosto odvija s pomočjo izključevanja, ki deluje po naslednjih načelih. Prvič, najprej moraš dikvalificirati politično stranko ali silo. Leta 2004 je bila najbolj priročna LDS, letos kajpak SD. To najlažje dosežeš z diskreditacijami »ad hominem«, nadvse priročna ob tem je tudi prevara, v teoriji neformalne logike imenovana »zastrupitev vodnjaka«, ki bi ji lahko parafrazirali v eno izmed gesel, recimo »Enkrat komunist, vedno komunist«. Če ste kdaj bili komunist, potem boste to do konca življenja. Če ste kdaj bili v stiku z X, potem vas to determinira do konca življenja, če ste v napačni stranki ali napačnem društvu, tudi. Ob vsiljeni predpostavki, da je vodnjak, iz katerega ste pili, zastrupljen.
Izključitev političnega nasprotnika dosežete z demonizacijo, teorijami zarote, paranoidnimi konstrukcijami in kakopak ob pomoči svojih paranoičnih žurnalistov in intelektualnih vojščakov v medijih, ki ste si jih ustvarili. S pomočjo stigmatizacija najprej locirate posamezne sovražne dele v družbi in jim nadanete ime, recimo »izbrisani«, »cigani«, »tajkuni«, »jastrebi«, »zgage«. In ko ste vse to storili, sledi končni stadij: razglasiti morate posamične osebe za kužne. Rop, Cvikl, Zgaga in Šrot niso kužni, ker pripadajo neki sovražni struji, kontaminirani postanejo po sebi. Kot oni. Če ste na oblasti, postanete »razredni sovražnik«, ki ga je na vsak način treba iztrebiti. Še dobro, da menda živimo v demokratični družbi, kajne?
Vzemimo še en poljuben primer »metastaze« kužnosti, ki se prenaša z združenjem, z bivanjem v tesnem stiku, s spremstvom, bivanjem v isti stranki. Ko so pred letom novinarji podpisali svojo peticijo proti pritiskom g. Janše, so sprva bili kužni kot podpisniki peticije. V drugem koraku so kužni kot oni sami. V nadaljnjem koraku pa je problem kontaminacija – ker so kužni, so drugi v njihovi bližini in stiku okuženi. Te dni smo na forumu Dela lahko prebrali enega izmed tisočih podobnih zapisov (naš izbor je naključen): »Matjaž Albreht, ki je obenem tudi 127. podpisnik Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, nas s prispevkom pripravlja na to, katere ljudi na položajih bodo v skladu z zakonom zamenjali.« Novinar je torej najprej kužen kot podpisnik peticije, ta podpis ga kontaminira, nadene mu številko okužbe (127) in s tem okužbo individualizira. Manjša je številka, večja je okužba. V naslednji fazi je seveda potrebno videti, s kom se novinar Albreht druži in s kom hodi na kosilo. S tem dobimo mrežo vseh okuženih.