Odmev na intervju z dr. Ivanom Štuhecom, 11.2.2005
Dr. Ivan Štuhec je zaradi izjav v intervjuju postal srečni dobitnik Večerovega boba dneva in kasneje še boba tedna. Zato si velja ogledati, s kakšnimi mislimi se je dokopal do tako častnega naslova. Spodaj je le hiter izbor iz bogatega menija.
Katoliška cerkev odločno nasprotuje vsaki obliki izenačevanja heteroseksualnih in homoseksualnih skupnosti, pravi Štuhec, po drugi strani pa je istospolno usmerjene treba spoštovati z enakim dostojanstvom kot vsako drugo osebo, dodaja. Imamo situacijo, ki je običajna in že velikokrat videna hipokrizija – nasprotovanje izenačevanju ravno je oblika diskriminacije dostojanstva in uvajanje neenakosti. Nekdo, ki nam krati pravice in jemlje dostojanstvo, ta nas zanesljivo kaj pride ne spoštuje! Gospoda Jelinčič in Peče, denimo, se glede spoštovanja do homoseksualcev vsaj ne pretvarjata.
Začuda pa se to pot kaj posebej ne pretvarja niti Štuhec, kot nas hiti prepričati prav v nadaljevanju z omalovaževanjem vsakršnega homoseksualnega pedagoškega ali drugega aktivizma. Po njegovem so »istospolno usmerjeni ljudje zmeraj obstajali, ko pa začnejo z nekim ekshibicionizmom opozarjati nase, postane to stvar kulture ali ideologije.« To je navadno strašilo: Štuhec bi želel od homoseksualcev, da svojo naravo še dalje zatajujejo, vse ostalo je zanj ekshibicionizem, ki lahko nevarno preraste v kulturo in ideologijo. Ta izrazito antikulturniška misel, ki spodkopava potrebnost (sub)kultur in v temelju zanika zahtevo po združevanju istomislečih in njihove aktivnosti, bi morala skrbeti celo tiste, ki jim slovenska ustava ni v napoto. Da je javno opozarjanje homoseksualcev na svoje probleme in svoje pravice škodljiva ideologija, je pa mentalna drama po sebi in veliko pove o enoumju, ki nas proč od razsvetljenskih idealov vleče nazaj v mračni srednji vek.
Zato ne preseneča, da se Štuhec zateče v nesmiselno analogijo, ko pravi: »Judje so bili žrtve druge svetovne vojne, ampak danes delajo velike neumnosti in so vredni marsikatere obsodbe. Danes lahko govorimo o ideologiji ali propagandi za istospolno usmerjene.« Škandaloznost te primerjave je očitna: homoseksualci so res »žrtve«, toda danes menda delajo obsodbe vredne neumnosti. In le kaj bi to bilo? »Propaganda« za istospolno usmerjene, pri čemer se misli na pedagoške in socializacijske vidike dela z mladimi, ki bi po Štuhecu lahko ušli prekletstvu homoseksualnosti, če jih drugi ne bi vanjo vzpodbujali: »Stvari gredo celo tako daleč, da se pri nas ustanavljajo društva, ki mladim, ki čutijo istospolno usmerjenost v določenem življenjskem obdobju, dopovedujejo, naj pri tem tudi ostanejo. Jaz se s tem ne morem strinjati, ker gre za zavajanje mladih ljudi,« zgroženo dodaja. Štuhec je torej diskreditiral kakršnokoli ukvarjanje z identitetnimi in psihološkimi problemi mladih in ga formuliral v zavajanje ljudi! Namesto tega v nadaljevanju svetuje terapevtske delavnice. Kje so slovenski psihologi, da bi komentirali takšne »izzive«? Kje je slovenska politika, da bi v tem nemudoma prepoznala privesek izjavam ministra Drobniča, ki bi homoseksualce strpal pod ministrstvo za zdravje?
»Tudi v Sloveniji so bili za pedofilijo obtoženi učitelji, pa nihče ni delal kampanje ali koval teorije, da je med učitelji več pedofilov,« se pritožuje moralni teolog. Neustreznost primerjave med duhovniki in drugimi poklici je očitna: spolne prakse v cerkvenih krogih odmevajo zato, ker so duhovniki po svojem poslanstvu zavezani spolni vzdržnosti in pridigajo moralo ter delijo cerkvene nauke, kar seveda ne velja za druge poklice. Pedofilija nadalje niti po naključju ni vezana na homoseksualno prakso. In kako bi homoseksualnost ustavil, predvsem v svojih vrstah? Z zunanjim nadzorom: »Če bi ta kontrola obstajala v St. Pöltnu, se škofu ne bi zgodilo to, kar se mu je.« Štuhec se nikoli ni distanciral od dogodkov v Avstriji, temveč jih je nazadnje celo relativiziral. Zdaj pa vidi ves problem ne v dejanjih (in to kaznivih!), temveč v tem, kar se je »zgodilo škofu«? Probleme bi reševal z nadziranjem in ne s soočanjem z naravo homoseksualnosti in realnimi problemi? Morebiti le zato, ker po njegovem istospolnih bitij Bog pač ni ustvaril?
In za konec še nekaj, kar zadeva Slovensko škofovsko konferenco. Ta je nedavno tega odsvetovala uporabo kondomov, čeprav dobro ve, da je med obolelimi za aidsom najbolj rizična prav homoseksualna skupnost. In kaj so nam namesto tega predlagali? Vzdržnost in zakonsko zvestobo! Katoliška cerkev se pri nas neutrudno bori proti istospolnim porokam, v isti sapi pa svetuje zakonsko zvestobo! Zato se retorično sprašujem: kdaj bomo dočakali dan, ko se bo ustavil ta karneval neumnosti in hipokrizije?