Kot novopečeni Ptujčan, ki lahko že dve leti spremlja dogajanja v mestu in občini, sem pred nekaj meseci z določeno skepso sprejel zatrjevanja sedanjega župana, g. Miroslava Lucija, da še vedno okleva glede tega, ali bo na jesenskih volitvah šel v kandidaturo. Nedavno sem v časopisju ugotovil, da se je glede tega dokončno odločil, njegovo oklevanje pa je bilo zelo verjetno le plehka strateška poteza v igri z nasprotniki.
In kakšen župan je po moji vednosti g. Luci? Takšen, ki si ga v nobenem primeru ne bi želel! Namreč če je le pol tega res, kar sem lahko o njem prebiral v medijih in česar nikjer ni demantiral, si slabše izbire za mesto ob Dravi, ki je socialno in ekonomsko skrahirano, prometno maksimalno kaotično, gospodarsko razvojno brez ciljev, vandalsko uničeno, arhitekturno zafušano, sploh ne bi mogel zamisliti. Celo več: ne pomnim primera slovenskega župana, ki bi ga mediji tako zelo vlekli po zobeh. Še manj, da bi jim to ta brez reakcij popolnoma dovolil. In česar sklepam, da so kritike upravičene. Zgolj tisti, ki redno prebirajo Delo, lahko v komentarjih njihovega dopisnika Franca Milošiča praktično tedensko prebirajo nove neslane stupidnosti, ki si jih je g. Luci privoščil.
S kakšno moralno dediščino lahko navedeni kandidat za župana sploh vstopa v novo kandidaturo? Se mu ne zdi, da je svoje delo, na očeh celotne javnosti, že opravil in da ga dovolj kompromitira, pač tako zelo, ko bi vsak drug kandidat z nekaj iskrenosti niti ne upal pomišljati, da se znova pojavi pred svojimi občani? Ali znova preprosto računa na nevednost, bebavost tistih, ki časopisov ne berejo in so zato nepoučeni o njegovih »dosežkih«?
Navedimo le nekaj »cvetk« iz njegovega polpreteklega županovanja (spisek bo zagotovo nemeritoren, kakršno je moje kratko izkustvo): g. Luci je želel na vse kriplje ptujske smeti izvažati na mejo z mariborsko občino in z njimi poseliti okolje gradu Vurberk. V zameno je, tako novinar Franc Milošič, Grajenčanom obljubil novo osnovno šolo, da le ne bi preveč nasprotovali. Ker se mu račun brez krčmarja ni izšel, se danes lahko trka po prsih z novo šolo (čeprav jo je z izsiljevanjem celo hotel »ukiniti«, ko mu s kupčijo ni uspelo), medtem ko z odlagališčem zamuja za nekaj let, davek za to pa je lepo zapisan na naših položnicah.
G. Luciju novinarju ne očitajo le, da je podoben petelinu na kupu gnoja (kot v zgornjem primeru), kar ga dela ponosnega, temveč tudi nepotizem. V reprezentativno mestno hišo je namreč naselil kar Mobitelovo podružnico, da je le lahko tam zaposlil svojega sina. V zameno, kako bedasto, je v nekem intervjuju hitel razlagati, da bi raje videl, če bi njegov sin nadaljeval študij. Mi tudi – ker potem ne bi bilo prostora za tako očitno protežiranje svojih bližnjih!
S prometnimi potmi okoli Ptuja, še zlasti pa skozi njega, so križi. Avtocestni jih ne bodo rešili. Načrtovana obvoznica, ki bi prometni kaos nekoliko omilila, je seveda v slepi ulici. Zakaj, Ptujčani ne vemo. G. Luci bi gotovo našel kakšen priročen izgovor, iz katerega bi se hitro dalo sklepati, da za nič ni kriv in da ima zavezane roke. Tako kot jih ima verjetno zavezane ob splošnem parkirnem neredu v mestu, ko mestna redarska služba in policija, za kateri moraš imeti presneto srečo, da ju kje srečaš, sploh ne opravljata svojega dela. Parkiranje na pločniku, na cesti, splošno oviranje prometa je dnevna stalnica vseh pomembnejših ulic, omenimo le Prešernovo in Trstenjakovo. Miklošičeva je skupaj z drugimi uličicami iz čistega centra postala pista za hitrostno dirkanje. Da ne govorimo o cesti Vurberk-Grajena-Ptuj, ki včasih učinkuje kot cesta, na katero so spustili hordo podivjanih psov.
Da je z agresivno mladostno mentaliteto križ, vemo že dolgo. Najbolj lastniki lokalov in prebivalci iz centra, ki so priča vandalskim izpadom, izbitim oknom in izložbam, prevrnjenim betonskim koritom, izruvanim prometnim znakom in podobno. G. Luci te težave rešuje po svoje: pred kakšnim obiskom tuje ocenjevalne delegacije, ki si je prišla ogledati turistični Ptuj, da bi mu podelila oceno, na hitro prepleska kakšno pročelje in naredi nekaj asfaltnih zaplat v luknje najbolj obdelanih ptujskih ulic, prevrnjena korita na hitro postavi na noge, vanje pa posadi nekaj grmičkov. Edina panoga, izgradnja Potemkinove vasi namreč, v kateri je vsaj malenkostno uspešen!
V socialno obubožanem okolju, kar Ptuj je in še bolj postaja, je seveda treba imeti status. Zanj je g. Luci dobro poskrbel: po izteku poslanskega mandata se zato raje ni vrnil na službeno mesto zdravnika, ki bi ga lahko zasedel v ambulanti, ampak se je celo leto pretvarjal, kako ne more najti službe, da bi lahko prejemal poslansko plačo. Očitek, ki smo ga v medijih neštetokrat prebirali, on pa se je na vse le požvižgal! Le kakšno moralo ima človek, ki želi s takšnim etičnim pedigrejem zdaj znova kandidirati?
O tem je verjetno g. Luci dobro premislil. Še danes namreč niso znani naročniki in plačniki javnomnenjske raziskave, ki naj bi izmerila politično klimo volilcev kakšnega dobrega pol leta nazaj! G. Luci in občina menda s tem nimata nič, SDS, ki g. Lucija promovira (mimogrede, to je tista stranka, ki se tako zelo bori proti privilegijem in visokim plačam), menda tudi ne. Zelo verjetno so si jo omislile branjevke na ptujski tržnici, da bi izmerile politično prepričanje svojih kupcev. Še slepa kura iz Perutnine Ptuj bi verjetno uganila, kdo in s kakšnimi nameni se je raziskava dogodila!
In ko smo že pri kurah: kdaj bo končno g. Luci povabljenim gostom, še posebej pa turistom, ki obiščejo Ptuj, začel deliti brezplačne ščipalke za nos, ki bi vsaj nekoliko omilile njihov postanek v tem prečudovitem zgodovinskem mestu, s katerim se tako rad postavlja! Na fotografijah je tako zelo lepo, z razdraženimi nosnicami pa ob obisku nekateri pogledujejo proti občinski stavbi, drugi pa proti oddaljenim farmam piščancev in svinj, odvisno od tega, od koder ocenjujemo, da prihaja sam smrad.
Spiska na tem mestu niti nima smisla nadaljevati. Naj ga dopolnijo drugi. Kar je bistveno v tem trenutku, je ravno poziv volilcem, naj krepko premislijo, katero ime bodo obkrožili na jesenskih volitvah. Če so navdušeni nad sprenevedanjem, nepotizmom, neučinkovitostjo, brezbrižnostjo, privilegiji, mastnimi plačami, obubožanim Ptujem, potem naj glasujejo zanje. Sam vem, da bodo to storili zgolj bebci, ki se jim menda zdi še fino, da tu in tam lahko volijo svojega kralja.