4. 11. 2013

»Narobe: Šola narobe sveta« (1998)

»Ne potrebujemo politologa, da bi razbrali splošno pravilo, po katerem večina političnih govorov svoj resnični pomen dejansko dobi šele takrat, ko jih preberemo narobe. To pravilo skoraj nima izjem: politiki obljubljajo spremembe, in ko pridejo na oblast, spremenijo svoje mnenje. Nekateri od obračanja po vetru postanejo povsem brezoblični; človek dobi trd vrat, ko jih gleda, kako bliskovito se sukajo od leve proti desni. »Najprej zdravstvo in šolstvo!« vpijejo kot ladijski kapitani »Najprej ženske in otroci!« In šolstvo in zdravstvo se utopita prva. Njihovi govori častijo delo, medtem ko njihova dejanja ponižujejo delavce. Politiki, ki z roko na srcu prisegajo, da nacionalna suverenost nima cene, so navadno tisti, ki jo pozneje podarjajo; in tisti, ki se zaklinjajo, da bodo pregnali tatove, pozneje praviloma pokradejo še podkve konj v galopu.«