Večer, 4. julij 2012, odziv na članek
Kot Mariborčanu, ki že dvajset let aktivno, po svojih močeh, sooblikujem kulturno podobo Maribora, me vedno znova obleti srh, ko preberem nadaljevanje zgodbe o gradnji kulturnega centra Maks in Umetnostne galerije Maribor. Ker mi je likovna umetnost posebej pri srcu, z zanimanjem spremljam dogajanja glede predvidene gradnje UGM. Mednarodni arhitekturni natečaj z izbiro madžarskega projekta se je končal sramotno in podcenjujoče do vseh, ki so na natečaju sodelovali. Skratka, mednarodna blamaža! Razpisati natečaj za gradnjo objekta na parceli, ki ni tvoja, je možno samo v Butalah. Da pa najdeš popoln izgovor, da investicija na Lentu odpade, pa nastopi ključni argument: Pa saj bi bilo potrebno podreti vrtec! Neverjetno, kot da tega niso vedeli preden so pripravljali dokumentacijo za natečaj. Da je posredi čisto navadna prevara, kako od države pridobiti 10 milijonov EUR obljubljenih za galerijo in jih prekanalizirati na drugi breg Drave ter združiti investiciji, nam je več kot jasno. Je morda postalo jasno to tudi državni politiki, ki edina lahko prepreči to nesmiselno investicijo, za katero bodo plačevale še generacije Mariborčanov? Dejstvo je, postali smo ujetniki gradbeniške mafije, ki nas bo popolnoma uničila.
V tem kontekstu je vreden omembe dogodek polaganja temeljnega kamna za Maks in UGM (25. 10. 2011). Ob tej priložnosti so podžupana MOM novinarji vprašali kaj bodo vsebine v novem kulturnem centru. Kratko malo je odgovoril, da za vsebine še ne vedo. Za takšno škandalozno izjavo v tujini politik izgubi vse kompetence in konča na smetišču zgodovine. Pri nas pa postaneš sekretar vlade.
Umetnika svetovnega slovesa, Jan Fabre (oddaja Umetnost igre, TV SLO 1, 21. 5. 2012, 23.05) in Laurie Anderson (VAL 202, 15. 6. 2012, 12.15) sta povedala, da je gradnja nove galerije popolnoma neumestna in nepotrebna. Celo svetovno znana nemška umetnica Rebecca Horn, ki bo septembra gostja EPK, je za svojo razstavo izbrala obstoječe prostore UGM, možnost razstavljanja v morebitni novogradnji pa je kategorično zavrnila. Odgovorne zato sprašujem, kdo bi še moral priti in nam povedati, da galerije in kulturnega centra na tej lokaciji, ki ni mestotvorna, sploh ne potrebujemo! Ali pač želimo, da smo edini na svetu, ki v središču mesta nima reprezentančne galerije.
Odgovornim predlagam, da v arhivu poiščejo projektno dokumentacijo o širitvi UGM na stavbo nekdanje kresije. Z navdušenjem sem poslušal ideje prijateljev arhitektov, ko so govorili, kako bi bilo mogoče s podzemnim prehodom cel kompleks povezati s propadajočima stavbama na drugi strani ulice (Strossmayerjeva 3 in 3 a). Več kot dovolj za galerijo regionalnega pomena in to na popolnoma mestotvorni lokaciji.
Odsotnost javnega diskurza, v katerega bi morala biti vključena zainteresirana javnost o tako pomembni investiciji je problem, o katerem bi morali razmisliti tudi mediji že zaradi svoje družbene odgovornosti. Okrogle mize, soočenja različno razmišljujočih so očitno preteklost. Prosto po Partljiču: sedaj živimo v demokraciji in moramo paziti, kaj govorimo. Pač, mesto zavezanih jezikov. Županovo ozmerjanje odgovornih mestnih svetnic s hudobijo, ko problematizirata investicijo in zahtevata osebno odgovornost svetnikov, ki bodo prostodušno potrdili projekt, je škandalozno in vredno obsodbe.
Pričakujem kompetenten odgovor s predložitvijo detajlne analize vsebine kulturnega centra vključno s poslovnim načrtom, o katerem župan govori, da je zastavljen razvojno. Nadaljnje zavajanje meščanov je res nepotrebno.
In povzetek: Če nam je že usojen Franc, Maksa v teh kriznih časih zagotovo ne potrebujemo!
Primož Premzl,
založnik in galerist,
Maribor