Spoštovani Zofijini ljubimci!
Svet zavoda je razen pisma v vednost prejel tudi mail, ki ga je poslal robert.petrovic@triera.net. Citiramo: ”Hvala za programsko shemo, v svojem imenu lahko pozdravim vašo potezo, da ste ponovno premislili strukturo programa za jesen. Tudi naše oddaje lahko seveda štartajo takoj, z aktualno sredo, ker že tako ali tako nekaj časa čakajo na predvajanje.”
Pravkar ste poslušali prispevke v oddaji Zofijini ljubimci, ki je na programu radia MARŠ ob sredah med 18. in 19. uro. Gre torej za enourni tedenski termin v katerem so bili nanizani naslednji prispevki: uvod, katerega avtor ni naveden, prispevek Tiha cenzura kritične misli, avtorja Tomaža Grušovnika O zmotnih, oziroma medijsko sproduciranih predstavah Američanov o svetu (Tekst je bil izvirno objavljen na spletni strani Airbeletrina.), tekst k izjavi Zofijinih ljubimcev glede dogajanja na MARŠu, brez navedbe imena avtorja in s podpisom: Z dolžnim spoštovanjem in iskrenim sovraštvom, Zofijini ljubimci. Potem tekst Antonia Gramscijia z naslovom Proti ravnodušnosti iz zbornika z naslovom Civilna družba in država iz leta 1987 ter prispevek v podporo Pekarni kakršna je in kjer je s podpisom Zofijini ljubimci. Oddajo zaključuje tekst Filozofija skozi čas o delu Vladar Niccole Machiavellija, iz rubrike filozofskega foruma na www.mislec.net, rubrike, ki jo pripravlja Boris Blagotinšek.
Po odjavi in odpovedi navedenim prispevkom dodajamo odgovor sveta Zavoda MARŠ, ki sem ga po odločitvi in s soglasjem članov sveta, napisala in prebrala Snežana Štabi.
Tik pred prejšnjo sejo sveta Zavoda MARŠ smo prejeli dopis, oziroma pismo članom sveta Zavoda MARŠ z naslovom »Kaj se dogaja na radiu MARŠ, z začetnim poudarkom na vprašanju kaj se utegne zgoditi neki oddaji na njem«, Zofijinih ljubimcev, ki bi ga naj urgentno in nemudoma obravnavali. Šlo pa je za več strani dolg tekst z dne 14. 10. 2008, s podpisom Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, predsednik društva Andrej Adam in člani. Pismo je bilo poslano z mail naslova zofijini@yahoo.com. Brez podpisa ali navedbe pošiljatelja. Osebno pa je na seji sveta želel takojšnjo obravnavo Robert Petrovič.
Člani sveta smo bili mnenja, da dopis sicer sodi v obravnavo točke, ki je bila namenjena potrditvi programske sheme za jesen-zimo 2008/2009. Tematika, opisana v pismu, pa na sestanek uredništva ali delavni sestanek sodelavcev radia namenjen shemi in prispevkom v jesenski programski shemi. Naj spomnimo, gre za umeščanje oddaje Zofijini ljubimci v program radia MARŠ.
Po pregledu oziroma seznanjanju z načrtovano programsko shemo se nam je zdelo zapisano nezdružljivo z očitki in ugotovitvami iz pisma. Oddaja Zofijini ljubimci ni ukinjena, temveč je uvrščena na program v terminu, ki ustreza tudi ustvarjalcem in avtorjem prispevkov v oddaji. Namesto ob torkih ob 18. uri, je po novem na sporedu ob sredah ob isti uri. Med poletjem oziroma počitnicami, pa so se ob sredah predvajale ponovitve letošnjih oddaj Zofijinih ljubimcev.
Svet Zavoda ni organ, ki bi bil pristojen za obravnavanje usklajevanj programske sheme s posameznimi avtorji oddaj ali prispevkov. Po naše so temu namenjeni uredniški sestanki ali sestanki sodelavcev radia, torej tudi članom društva Zofijini ljubimci in avtorjem prispevkov. Zatorej ne razumemo bistva pisma. Kaj je ukinjeno in čemu sploh pismo?
Del odgovora sveta Zavoda pa se nanaša na predvidene programske spremembe. Če smo prav razumeli, je bila avtorjem mozaične oddaje Zofijinih ljubimcev predlagana sprememba. In sicer, da namesto mozaično pripravljenega tedenskega termina, pripravljajo dnevni komentatorski termin. Če avtorji prispevkov ali njihov urednik ne zmorejo rednega dnevnega termina, to nikakor ne pomeni, da je to potrebno obravnave v medijih, na svetu Zavoda ali še kje drugje. Verjetno bi zadoščal pogovor med v.d. odgovornega urednika in predstavnikom društva ali med udeleženimi. Morda je eden od problemov ta, da se udeleženi v oddaji pojavljajo samo na papirju in poslanih prispevkih.
Vendar ni bistveno. Do zapleta in očitkov je prišlo. In posvetimo se nekaterim izrečenim očitkom in trditvam. Opletanje z izrazi ”idiotsko” in podobnim, zagotovo nekomu očitajo prav to. Morda tudi tistemu, ki lepi tovrstne oznake. Nestrinjanje z nekaterimi temeljnimi principi produkcije radijskega programa ali nerazumevanje, pa kažejo na nepoznavanje medija, ki lahko datira celo iz davnega leta 1996. Predlog, da avtorji iz društva Zofijini ljubimci prerastejo okvir tedenske oddaje v dnevno komentiranje, se nam je zdela primeren in upravičen. Vendar zavrnjen s popolnim nerazumevanjem in agresivnim nastopom.
Pred letom 1996, ko so se pojavili Zofijini ljubimci v etru radia MARŠ, smo znali poiskati metode in načine priprave radijskega govornega programa, ki so na atraktiven in radijsko produktiven način predstavljale tudi daljše in zahtevnejše tekste. Ob enem pa smo upoštevali in produktivno kršili pravila za pripravo in izvedbo celo triminutnih prispevkov. Ker je bil radio MARŠ inkubator želja in ambicij, ker je radio MARŠ dajal možnosti za radijske eksperimente, ker radio MARŠ ni bil osvojen teritorij za prvoborce, ker je bil odprt in dovzeten medij za nove predloge in ambicije sodelavcev, ki so to že bili in vse tiste, ki so to šele postajali, ker se je znanje prenašalo iz uredniških vrst in se je vedelo, kdo odloča o vsebinah in njihovi kvaliteti. Predvsem pa so bili taki ustvarjalci programa. Eksperimentatorji, odprti za novosti in izzive radijskega medija. Seveda smo si zelo prizadevali za poslušanost in prodornost medija, to pa nam vedno ni uspelo.
Ampak to je preteklost. Sedanjost je razpršena med tiste, ki jim MARŠ služi kot servis in z njegovo dejavnostjo in utripom nimajo nič skupnega. Ta servis pa ni vedno samoumeven. Da mora nekdo zagotavljati obstoj radia samo zato, da imajo nekateri svoj vrtiček in to točno takega, kot ga gojijo zadnjih sto let in tiste, ki si prizadevajo ustvarjati 24 ur radijskega programa v okoliščinah sedanjega nesodobnega kapitalizma.
Prvič. Občina je svojo dotacijo zmanjšala za 30% letno brez utemeljitve, razen morda tiste, zamolčano znane, da so druge finančne transakcije bolj obetavne za provizijske botre. To nam pride na misel zaradi aktualnega dogajanja v Pekarni, kjer gre za pohlep po provizijah, ki bodo možne samo v primeru tržne prodaje zasedenega zemljišča. Nikakor pa ne, če tam ostane kulturna dejavnost.
Drugič. Ministrstvo za kulturo je s svojo komisijo odobrila desetkrat več sredstev radiu Ognjišče, kot radiu MARŠ, pa oba delata istih 24 ur enega samega radijskega programa dnevno vsak dan v letu. Dejstvo je, da Študentska organizacija Univerze v Mariboru ne financira ničesar na radiu MARŠ od začetka leta 2007 in celo letošnje leto. Da Univerza v Mariboru zaradi obnavljanja prostorov v dijaškem domu seli radio MARŠ v kletne prostore brez oken v sosednjem študentskem stolpiču in da občina Maribor nima v celem mestu niti enega prostora, kjer bi lahko deloval radio MARŠ za nizko in neprofitno najemnino. Vse to so dejstva, s katerimi Zofijini ljubimci ne polemizirajo. Vedo pa, da sta založba Litera in izdajatelj revije Dialogi dobila 30% manjša sredstva za založniški program iz sredstev za kulturo mestne občine Maribor. Ker berejo časopise, oziroma, ker berejo Večer, kjer je to pisalo. In ker nič ni pisalo o MARŠu, ne vedo ničesar. Ker niso del ekipe radia, ker jih ne zanima MARŠ, ampak njihov vrtiček, ki je pač na MARŠu. Zato je treba radiu napovedati še eno vojno, ker jih sicer nima dovolj zunaj, ampak predvsem med svojimi sodelavci. To pa je alarmantno sporočilo za svet Zavoda.
Za oddajo Zofijini ljubimci Snežana Štabi
(Prebrano, brez vednosti ustvarjalcev oddaje, v eter po koncu oddaje Zofijini ljubimci, 29. 10. 2008)