12. 1. 2009 Cenzurirano

Tožba proti dr. Vladu Miheljaku je nedopustna oblika pritiska na kolumnista

Sporočilo Izvršnega odbora Liberalne akademije

Ljubljana, 12. januarja 2009

Niti en teden ni minil, ko smo v društvu Liberalna akademija osupli ugotavljali, da bivši premier Janez Janša in prvak stranke SD napoveduje tožbo proti dr. Slavku Ziherlu zaradi povsem benigne osebne ocene. Danes še bolj zgroženo ugotavljamo, da se virus napovedanih tožb širi in da je zajel tudi civilno družbo v sferi medijev, konkretno kolumnista in socialnega psihologa dr. Vlada Miheljaka. Nekoga torej, ki že desetletja neutrudno nastavlja ogledalo politikom, na katerega pa številni reagirajo s trdovratno alergijo.

Miheljakov »greh« naj bi bila ocena dela Janševe vladavine, ki jo je podal v Dnevnikovi kolumni 7. januarja letos.  Ironično, toda v njej kolumnist med drugim komentira tožbo proti dr. Slavku Ziherlu in jo označuje za nesmiselno, na koncu pa jo celo začini s pozivom: »Morda bi veljalo začeti pod Ziherlovo izjavo zbirati podpise vseh, ki se z njo strinjajo, pa naj vse toži. Sam se takoj podpišem.«

V tem smislu Janša uresničuje Miheljakovo »prošnjo« – tožiti želi kar vse po vrstnem redu.  Njegova težava je natanko v tem: preveč nas je, ki bi nas moral tožiti. V Liberalni akademiji smo skupaj s številnimi drugimi izrekli zelo podobne ocene, kot sta jih podala dr. Ziherl in dr. Miheljak. O tem se lahko g. Janša prepriča v zbirki naših 70 izjavah, ki podrobno analizirajo kondicijo demokracije po njegovih zamislih v letih med 2005 in 2008. Pričakujemo, da vsaj z zamudo toži tudi nas. »Tožbe proti vsem« imajo namreč običajno le en scenarij in epilog, ponavadi pa niso rešljive na sodiščih.

Grožnja dr. Miheljaku odpira novo poglavje v razumevanju Janševih zastraševalnih manevrov. Ne le, da odreka svobodo izražanja, ne le da dokazuje, kako slabo prenaša drugačno mnenje. Po svoje »post festum« legitimira njegovo strast do medijev, za katero je že 571 novinarjev ugotavljalo, da se je končala z nedopustnim pritiskom nanje. Vsaka nova tožba vnovič dokazuje, kako na mestu so bila vsa podobna svarila in kako, žal, nekateri mediji še danes ječijo pod škornjem resnice tistih, ki poznajo le eno resnico. Janševi postopki so nedostojna in absurdna oblika zastraševanja v situaciji, ko bi vsak drug politik uveljavljal pravico do popravka v časopisu, če se z neko trditvijo ne strinja. Toda do uveljavljanja te pravice ni prišlo le iz enega razloga – ker osnovni smisel ni v ugotavljanju resničnega stanja, temveč v želji po enodimenzionalizaciji javnega mnenja skozi oblike pritiska na posameznike. Pač demokracija po meri Janeza Janše.

Za IO Liberalne akademije

predsednik LA

dr. Darko Štrajn