Odmev na pismo v Večeru z naslovom »O konsistentnosti g. Vezjaka«, 25.1.2005
Gospod Janez Lenarčič mi očita nekonsistentno držo glede lastnih stališč, ko zahtevam novinarsko natančno in »pluralno« uporabo besede »Cerkev« v primeru posameznih verskih skupnosti, saj gre v nasprotnem za prilaščanje in verbalno hegemonijo ene nad drugimi. Pri tem očitno stavi na to, da bi me očrnil pri tistih bralcih, ki jih ima za nevedne in takšne, ki ne berejo besedil ali pač sproti pozabljajo. Poglejmo, kakšno dlako v jajcu je uspel najti.
Lenarčič se sklicuje na mojo omembo »Cerkve« v pisanju v Večeru z dne 5.1.2005, četudi sem poprej svaril pred njo. Toda v omenjenem pisanju, ki ni le moje, sva s kolegom Friderikom Klampferjem izrecno napisala »Katoliška cerkev«! In kaj je Lenarčič našel? V najini repliki na intervju z gospodom nadškofom naštejeva nekatera nezdružljiva svetovnonazorska izhodišča g. nadškofa, med drugim v oklepaju praviva tudi naslednje: »Služenje Cerkvi je bilo gospodu nadškofu usojeno…« in ga označiva za fatalistično-libertarni skepticizem. (Večer, 5.1.2005) Omemba besede »Cerkev« v tem oklepaju se izrecno nanaša na tole nadškofovo pojasnilo o tem, kako ga je k sebi poklical Bog: »Lahko bi bil poklical tudi koga drugega, tako pa mi je odkril, da je v Cerkvi moj poklic, moje mesto v življenju.« (Večer, 24.12.2004) Iz povedanega je samorazvidno, da gospod Lenarčič dlake v jajcu v tej eni omembi ni našel, še posebej na moje nekonsistentnosti, saj sam izrecno pravim tole: »Dopustno je, da predstavnik v imenu svoje Cerkve govori o njej kot o Cerkvi«. (Večer, 29.12.2004) Tega torej nikoli nisem kritiziral in najina parafraza se na to smiselno nanaša, saj gre tu celo za osebno izpoved! Omemba »Katoliške cerkve« bi bila v njej celo odvečna in zavajajoča!
Lenarčič tako zamenja dve ravni razprave in mi očita nekonsistentnost tam, kjer je ni bilo in kjer je celo biti ne more. Še enkrat ponavljam: besede »Cerkev« brez specifikacije ne bi smeli uporabljati v kontekstih, ko s tem izrecno privilegiramo eno versko skupino pred drugo, kar še posebej velja za novinarsko pisanje in za izjave cerkvenih predstavnikov vseh verskih skupnosti tedaj, ko se ti namenijo spregovoriti o družbeni ali kakšni drugi situaciji, ki zadeva vse med njimi. Sicer se lahko, pa ne le zaradi tega, poročanje izteče v novinarsko navijaštvo, na katerega sem v časopisu Večer skupaj s kolegi že večkrat opozoril.
Na vprašanje iz zadnjega stavka »Ste res prepričani, da se smete sklicevati na avtoriteto veličanstva Razuma?«, pa bi rekel tole: Seveda, g. Lenarčič, edinole razum naš še gor drži, sicer nas bodo neumnosti v življenju čisto povozile. Kar poglejte Slovensko škofovsko konferenco, ki je prav včeraj (24.1.2005) zase ugotavljala, da ostro nasprotuje uporabi kondomov, da pa se sicer vzorno bori proti AIDSu. Skratka: zame je razum avtoriteta. Če vi prisegate na kaj drugega, je to vaša osebna pravica. Toda ko javno koga obtožujete, da je nekonsistenten, to prosim dokažite, kot sem to storil sam. S čim boste dokazovali, če ne z razumom, je zame uganka.