8. 10. 2012 Zofijina bodica

Kako minister Turk šolnikom svetuje, da so v politično napetih časih tiho

Minister Žiga Turk, ki se je zadnje čase vzpostavil kot ideolog stranke SDS in vlade v celoti (pomislimo le na njegove ideološke utemeljitve po spremembi himne, njegove napačne ocene o moralnih vrednotah levice in desnice, itd.), je zdaj izrekel nevarno stališče o tem, kakšno naj bo in kakšno ne sme biti politično prepričanje učiteljev. Citiramo novinarski povzetek: »Učitelji in ravnatelji morajo po njegovem mnenju tako posebej skrbeti, da ločijo svoje funkcije od osebnih prepričanj ter da na ta stroga ločevanja pazijo predvsem v politično napetih časih, ko je občutljivost med državljani še toliko večja.«

Izjava oziroma povzetek izjave je kratek in ni jasno, kaj z napotki o političnem opredeljevanju minister misli. Kakšna in kje izrečena politična opredeljevanja bi najraje prepovedal? Nekaj pa vseeno lahko rečemo. Poziv k neopredeljevanju je v danem kontekstu ideološki. Minister je izpostavljeni član neoliberalne agende, aktivno krči javno šolstvo, se spogleduje z odpuščanji itd. Neoliberalizem ni samo filozofska teorija o tem, kaj je v družbi pravično, je tudi politični program, ki libertaristično teorijo (Nozick, Hayek) realno udejanja. Kdor meni, da je libertarizem slaba in naivna ideja družbene pravičnosti, neoliberalizem pa politični program, ki kreira nepravično družbo, si ne more in ne sme dovoliti neopredeljenosti, ker bi bilo to neodgovorno. Sploh pa ne, če je učitelj ali ravnatelj, ki ju čuti na svoji koži.

Sicer si predstavljamo liberalno družbo, morda utopično, takšno, ki bi jo ustvaril filozof John Rawls (podobna bi bila Švedski, če bi ta nadaljevala po socialdemokratski poti), kjer poziv k neopredeljevanju ne bi bil sporen, še več, morda bi bil celo zaželen, ker bi pomenil, da si v svobodni, pravični, nasploh dobro urejeni družbi, ne sme nihče dovoliti udejanjati svoje vizije Dobrega oziroma svojega vseobsežnega filozofskega prepričanja (to je poanta njegovega znanega miselnega eksperimenta s tančico nevednosti). Toda, kot rečeno, minister ni predstavnik leve liberalne politike, ki bi si prizadevala za Rawlsov program, to mu je povsem tuje. Je pravzaprav nekdo, ki svojo vseobsežno filozofijo še kako aktivno politično udejanja, učitelje pa poziva k molku. Kakor hitro poskuša vsem, ki se s tem uveljavljanjem ne strinjajo, zavezati jezik, že deluje politično in zelo avtokratsko.