V Sloveniji v zadnjem obdobju prikrito uporabljajo izraz »nezaželena oseb«, a dokaj javno in nedemokratično izjavljajo, kdo je pri nas nezaželen. To so za skrajno desne politične opcije migranti in v zadnjem času tudi vse bolj Romi oz. cigani.
Izraz persona non grata izvira iz latinščine in dobesedno pomeni »nezaželena oseba«. Najpogosteje se uporablja v diplomaciji, kjer označuje tujo osebo, običajno diplomata, ki je postala nezaželena v državi gostiteljici. Ko neka država razglasi tujega diplomata za nezaželenega, ta izgubi diplomatski status in imuniteto, kar pomeni, da ga morajo odpoklicati iz države. V prenesenem pomenu se izraz uporablja tudi širše, ko se želi opisati osebo, ki je postala nezaželena v določeni skupnosti, organizaciji ali okolju. No, torej ne gre samo za te posameznike. Tudi drugi so bili in bodo nezaželeni. Med njimi prav gotovo migranti.
Zakaj so za nekatere migranti tako v nebo vpijoča grožnja?
Migranti so pogosto na udaru med ljudmi zaradi številnih kompleksnih dejavnikov, ki vključujejo družbene, politične, ekonomske in kulturne vidike.
Ljudje v gospodarstvih z visoko brezposelnostjo ali slabšimi socialnimi varnostnimi mrežami lahko migrante dojemajo kot konkurenco za delo, stanovanja in socialne storitve. Zlasti v obdobjih gospodarske krize se strah pred izgubo zaposlitve in zmanjšanjem virov poveča, migranti pa so pogosto grešni kozel za te težave, četudi ni neposredne povezave. V Sloveniji na srečo temu ni tako, a so določene skupine ljudi zelo nastrojene proti njim.
Migracije lahko pri nekaterih prebivalcih sprožijo strah pred izgubo nacionalne identitete, tradicij in kulture. Nujno je torej potrebno razmišljati o čim hitrejši in tem bolj kakovostni asimilaciji migrantov v našo družbo. To je posebej izrazito v državah ali skupnostih, ki imajo močno nacionalno identiteto ali pa so zgodovinsko manj izpostavljene različnim kulturam. Migranti, ki prinašajo svoje običaje, vero in način življenja, so lahko zaznani kot grožnja kulturni homogenosti. Navadi in predvsem naučiti se bodo morali, da so v drugačnem kulturnem in civilizacijskem okolju, to sprejemati in se truditi, da bodo sprejeti.
Migranti so pogosto označeni kot nevarnost za varnost zaradi izoliranih primerov kriminala, čeprav so raziskave pogosto pokazale, da migranti v povprečju niso bolj nagnjeni k kriminalnim dejanjem kot domače prebivalstvo. Stereotipi o migrantih kot »kriminalcih« se kljub temu močno zasidrajo v javni zavesti, še posebej, če jih poganjajo senzacionalistični medijski naslovi. Torej, govorimo o strahu, ki je znotraj votel, okrog njega pa se nič ne dogaja. Agresivnost in nekorektnost do migrantov v tem primeru ne more obroditi sadov glede na to, da jih je naše gospodarstvo že zaznalo kot potencialno tržno nišo, hkrati pa politika izvaja nedoslednosti in v marsikaterem primeru migrante, ki bi lahko bili dobrodošli na našem trgu dela, celo vrača preko meje s sosednjo Hrvaško, od koder jih največ tudi prihaja.
Če imamo napačne informacije, napačno razumemo
Migracije pogosto spremljajo napačne informacije in stereotipi, ki jih ljudje sprejemajo kot resnico. To vključuje ideje o »poplavi migrantov«, ki naj bi ogrožala domače prebivalstvo, ali pretirane ocene o številu priseljencev in njihovem vplivu na socialne sisteme. Dezinformacije lahko še posebej hitro krožijo prek družbenih omrežij in povečujejo predsodke. Negativni pogledi na migrante so torej rezultat kompleksne kombinacije strahov, političnih interesov in družbenih napetosti. Ključno vlogo pri reševanju teh izzivov imajo izobraževanje, spodbujanje integracije in odpravljanje napačnih informacij, ki krepijo predsodke.
Drži, da je med migranti tudi kakšen primer, pri katerem bi lahko govorili o kriminalizaciji, vendar so bolj osamljeni, zato bi bilo prav, če bi strmeli k strpnosti, razumevanju in medsebojni pomoči. Slednje je slovenski narod tudi sam izkusil, saj smo migrantom iz vojnih območij nekdanje skupne države pomagali, ko so to najbolj potrebovali. Veliko njih se je vrnilo, mnogi pa so ostali in postali sestavni del naše družbe. Marsikateri od njih še dandanes ne obvlada slovenskega jezika, ni sprejel slovenskih kulturnih običajev in navad, se ni »pokristjanil«, je pa sestavni in dobrodošli del naše družbe. Čeprav, žal, marsikateri od njih še danes vedno med t. i. izbrisanimi.
V zadnjih dveh desetletjih (od leta 2015 naprej), zlasti po terorističnih napadih, so migranti iz določenih regij, zlasti Bližnjega vzhoda in severne Afrike, pogosto nepravično povezani s terorizmom. Ta strah se nato prenaša na vse migrante, ne glede na njihov izvor ali ozadje, kar vodi v ksenofobijo in sovražnost. Slednje pa je za normalno funkcioniranje družbe najbolj nevarno. Zatorej poskušajmo biti, če že nismo, tolerantni in strpni.
Doc. dr. Bojan Macuh