Glede na naraščanje skupine starejšega prebivalstva po svetu je razumevanje načina razmišljanja in vedenja starejših v njihovem prostem času in turizmu vse bolj pomembno, saj lahko takšne informacije pravilno vodijo tržne strategije in pomagajo starejšim doseči zadovoljstvo v življenju. Na področju pomena potovanj starostnikov je zbranih veliko empiričnih dokazov. Zato se bo v naslednjem desetletju verjetno pojavilo veliko študij o turizmu, ki se osredotočajo na to skupino. Obstoječe študije temeljijo na različnih dojemanjih starejših. Številne se nanašajo na kronološko starost pri določanju starejših, medtem ko druge uporabljajo različne življenjske faze, ko se nanašajo nanje. Raziskovalci so preučili številne teme, kot so razumevanje potovalnih postopkov odločanja med starejšimi, primerjanje potovalnega vedenja starejših turistov s tistimi mlajših turistov, prepoznavanje podskupin v segmentu starejših na trgu in preučevanje vpliva potovalnih izkušenj na zadovoljstvo z življenjem pri starostnikih.
Starejši turist je običajno oseba, starejša od 50 (ali 55) let, pri čemer takole posplošuje: do 59. leta so posamezniki aktivni, na vrhuncu svoje kariere in z malo prostega časa. Po 60. letu se dobro preskrbljeni upokojijo in začnejo izkoriščati svoj prosti čas, po 75. letu pa se že kažejo prvi znaki staranja, primanjkovati jim začne tudi denarja ter želje in moči za raziskovanje. Ko dosežejo starost 85 let, so večinoma že odvisni od drugih, njihove aktivnosti pa so minimalne.
Ljudje se načeloma med seboj močno razlikujemo po življenjskem slogu, prihodkih, preferencah in zdravju, starostna segmentacija pri oblikovanju turističnih storitev in oblikovanju trženjskih načrtov seveda ne zadostuje. Pomembno je, da ciljno skupino starejših turistov, ki jo nagovarjamo, dobro poznamo. Približno tretjina starejših ne mara novosti in najraje ostajajo doma, kjer so povsem zadovoljni; tretjina jih k odločitvam pristopa zelo resno in preudarno, nikoli spontano; 15 odstotkov starejših je črnogledih, pogosto osamljenih in resigniranih – ta skupina najraje vrtnari in opravlja hišna opravila. Turističnim delavcem, kot potencialni kupec, ostane četrtina aktivnega in mladostnega starejšega prebivalstva, ki radi aktivno preživljajo prosti čas, spoznavajo nove kulture in destinacije, se vseživljenjsko učijo in preprosto uživajo v življenju, navaja T. Zakonjšek iz zavoda Novi turizem in dodaja, da evropska komisija v odgovor na starajoče se prebivalstvo izvaja številne ukrepe, med katere spada tudi sofinanciranje projektov, ki se ukvarjajo s to tematiko. Eden takih je projekt Silver Tourism (srebrni turizem), v katerem je šest partnerjev iz petih evropskih držav pripravilo obsežna učna gradiva o turizmu za starejše: od osnovnih značilnosti in segmentacije do oblikovanja ustreznih proizvodov in storitev ter marketinga.
Danes potujejo vsi. Vključuje se tudi vse več starejših, kar v preteklosti ni bil množičen pojav. Morda zaradi pomanjkanja časa, nezainteresiranosti, velikokrat pa tudi zaradi finančnih nezmožnosti. Ena najpogostejših napovedi o starejših potnikih je ta, da so ti dandanes drugačni od prejšnjih generacij in bodo tudi v prihodnje drugačni od današnjih. Boljše kot je zdravje in višji kot je življenjski standard, dejavnejši in bogatejši so starejši turisti. Starejši imajo danes na splošno višje prihodke od preteklih generacij in bodo več denarja vlagali v prostočasne dejavnosti, s čimer se bo delež starejših v turizmu le večal.
V Sloveniji lahko domačim in tujim turistom (starostnikom) ponudimo vse zgoraj navedene oblike turizma (razen križarjenj), navaja Ivanuša-Bezjak (2017). V ta namen morajo ponudniki svojo turistično ponudbo popestriti in jo predvsem za tujce narediti še bolj privlačno in zanimivo v obliki večdnevnih paketov. Vsekakor je potrebno v bodoče več pozornosti nameniti starostnikom-invalidom. Govorimo o vedno bolj popularnem dostopnem turizmu (assessible tourism), ki vključuje:
- dostopni turizem za gibalno ovirane osebe (invalidi na invalidskih vozičkih, družine, ki potujejo z otroci v otroških vozičkih);
- dostopni turizem za senzorno ovirane osebe (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni);
- dostopni turizem za osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami;
- dostopni turizem za starostnike;
- dostopni turizem za osebe, ki jim je turizem težje dostopen iz drugih razlogov (diabetes, alergije, vegetarijanstvo, veganstvo, itd.).
Dostopni turizem predstavlja turistično ponudbo za vse osebe, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Tem osebam s posebnimi potrebami omogoča, da lahko funkcionalno neodvisno, pravično in z dostojanstvom koristijo turistične produkte (Ivanuša-Bezjak, 2017).