Končno smo ga dobili – prvega moža EPK Maribor 012, Jamesa Bonda 012, ki je po meri države, kulturnega ministrstva in oblasti Maribora. Kazalo je že, da takega imenitnega imena ne bodo našli, a na srečo so ga. Ime, odmevno tudi v mednarodnih koordinatah. Od včeraj je novi programski šef Evropske kulturne prestolnice Maribor 2012 režiser Tomaž Pandur. Drugo pomembno ime, ki je od včeraj v vrhu EPK, je Jožef Školč kot novi prvi mož zavoda Maribor 2012. Bil je že v igri za posebnega sekretarja za EPK v Pahorjevi vladi, a je zavrnil funkcijo. Tokrat je sprejel zahtevno vlogo blažilca vseh napetosti med državo in lokalnim okoljem. Kot pravi politični maček ji bo zagotovo kos.
Od včeraj ima Maribor nekakšno kulturno ministrstvo, “tim kulturnih specialcev”, Jamesov Bondov, ki bo vzpostavil nov sistem vrednot. Nietzsche prihaja! Mesto bo doživelo prelomnico, “čutilo, razmišljalo, dišalo bo popolnoma drugače”, postalo bo vznemirljiva umetniška destinacija Evrope, je prepričan Tomaž Pandur. Maribor bo in mora biti ena od prepoznavnih evropskih prestolnic tudi leta 2013 in naprej, je temeljno sporočilo po včerajšnjih konstitutivnih sejah obeh organov EPK. To seveda ni pravilo pri dosedanjih prestolnicah, saj pogosto ostajata za tistim letom D razsulo in opustošenje na vseh možnih ravneh. V Mariboru definitivno ne bo tako, so se včeraj zavezali vsi ustoličeni člani programskega sveta in sveta zavoda Maribor 2012. V njiju (njiju) so pomembna imena slovenskega kulturnega, umetniškega, akademskega, političnega in gospodarskega življenja.
Končno se začasnost in vse možne faze priprav, zastojev in raznovrstnih tenzij stekajo k enemu cilju: organizirati odlično, prebojno prestolnico, ki bo odprla Slovenijo, kot je dejal Školč. Novo stalno vodstvo se ne ozira več v preteklost. Strnjuje vrste in apelira na občino in državo, da odigrata svojo vlogo. Puščice o zamujanju in očitki o “bombastičnosti” mariborskega EPK, vsi komunikacijski šumi iz prestolniške smeri proti severovzhodu izzvenevajo. Začenja se nov svet. V organih zavoda so državni sekretarji, torej države ne bo več treba prositi za srečanja, ker bo nenehno navzoča in soodgovorna.
Dvainštirideset mest se je doslej že okitilo z nazivom EPK, kandidature pa so oddane že do leta 2019. Maribor prihaja v elitno družbo. Končno organiziran in pripravljen na veliki kulturni met? Vprašaj na koncu je čisto odveč.
Napotila: avtorski članek izpod peresa Melite Forstnerič Hajnšek je izšel v Večeru 12. junija 2010 in je dostopen na temle naslovu oz. spodaj. V njem smo spremenili naslov in vnesli nekaj dodatkov – vsi so v krepki pisavi. Originalen piarovski tekst, še en, ki ne skriva svoje ambicije, je tule:
Dan D za EPK
Končno smo ga dobili – prvega moža EPK Maribor 012, ki je po meri države, kulturnega ministrstva in oblasti Maribora. Kazalo je že, da takega imena ne bodo našli, a na srečo so ga. Ime, odmevno tudi v mednarodnih koordinatah. Od včeraj je novi programski šef Evropske kulturne prestolnice Maribor 2012 režiser Tomaž Pandur. Drugo pomembno ime, ki je od včeraj v vrhu EPK, je Jožef Školč kot novi prvi mož zavoda Maribor 2012. Bil je že v igri za posebnega sekretarja za EPK v Pahorjevi vladi, a je zavrnil funkcijo. Tokrat je sprejel zahtevno vlogo blažilca vseh napetosti med državo in lokalnim okoljem. Kot pravi politični maček ji bo zagotovo kos.
Od včeraj ima Maribor nekakšno kulturno ministrstvo, “tim kulturnih specialcev”, ki bo vzpostavil nov sistem vrednot. Mesto bo doživelo prelomnico, “čutilo, razmišljalo, dišalo bo popolnoma drugače”, postalo bo vznemirljiva umetniška destinacija Evrope, je prepričan Tomaž Pandur. Maribor bo in mora biti ena od prepoznavnih evropskih prestolnic tudi leta 2013 in naprej, je temeljno sporočilo po včerajšnjih konstitutivnih sejah obeh organov EPK. To seveda ni pravilo pri dosedanjih prestolnicah, saj pogosto ostajata za tistim letom D razsulo in opustošenje na vseh možnih ravneh. V Mariboru definitivno ne bo tako, so se včeraj zavezali vsi ustoličeni člani programskega sveta in sveta zavoda Maribor 2012. V njiju so pomembna imena slovenskega kulturnega, umetniškega, akademskega, političnega in gospodarskega življenja.
Končno se začasnost in vse možne faze priprav, zastojev in raznovrstnih tenzij stekajo k enemu cilju: organizirati odlično, prebojno prestolnico, ki bo odprla Slovenijo, kot je dejal Školč. Novo stalno vodstvo se ne ozira več v preteklost. Strnjuje vrste in apelira na občino in državo, da odigrata svojo vlogo. Puščice o zamujanju in očitki o “bombastičnosti” mariborskega EPK, vsi komunikacijski šumi iz prestolniške smeri proti severovzhodu izzvenevajo. V organih zavoda so državni sekretarji, torej države ne bo več treba prositi za srečanja, ker bo nenehno navzoča in soodgovorna.
Dvainštirideset mest se je doslej že okitilo z nazivom EPK, kandidature pa so oddane že do leta 2019. Maribor prihaja v elitno družbo. Končno organiziran in pripravljen na veliki kulturni met?
Melita Forstnerič Hajnšek