19. 12. 2006 Glasbeni ciklon

Vladimir Ussachevsky

Elektrificirano dvajseto stoletje je med drugim tudi glasbeno ustvarjalnost poneslo v nove dimenzije. V oddaji Glasbeni ciklon smo v prispevku posvečenem Wendy Carlos in njenim elektronskim interpretacijam Bacha, že omenjali ime njenega učitelja in mentorja Vladimirja Ussachevskega, ki velja za nespornega pionirja elektronske resne glasbe. V današnji oddaji bomo prisluhnili izboru njegovih eksperimentalnih elektronskih kompozicij, ki so nastale med leti 1957 in 1973.

Po tem, ko je v tridesetih skupaj z starši pribežal iz rodne Rusije v Kalifornijo, se je kot glasbeno navdahnjen mladenič podvrgel študiju glasbe in v tem času skladal precej odmevne glasbene kompozicije v post romantičnem slogu. V štiridesetih se je pridružil kadru univerze Columbia, kjer se je pričel živo zanimati za alternativne načine skladanja in uporabo nekonvencionalnih glasbenih orodij. Tako se je seznanil z glasbo ustvarjeno na snemalni trak. To je princip, ki predhodi današnjemu konceptu glasbenega mixa. Leta 1952 je s svojim kolegom Ottom Lueningom izvedel prvi tovrstni glasbeni dogodek na ameriških tleh, ki ga je odmevno prenašal tudi radio. Posledično je to vodilo do tega, da sta lahko skupaj z Lueningom leta 1958 v sklopu univerz Columbia in Princeton odprla prvi študijski glasbeni center posvečen elektronski glasbi. Iz te ustanove se je v desetletjih, ki so sledila, porodila vrsta glasbenih pionirjev, ki so slednjič transformirali glasbeno pokrajino 20. stoletja v en sam elektronski šum. Center je bil opremljen z štirimi studii na analogni trak, v katerih se je dalo montirati elektronsko glasbo nastalo pretežno na, v gromozanski sobi stacioniranem, RCA Mark II synthesizerju.

Tam je nastalo ogromno glasbe, ki jo je skomponiral tudi sam Vladimir Ussachevsky. Od zgodnjih elektronskih eksperimentov pa do kasnejših kompleksnejših konceptualnih koralnih del, je vzdrževal samosvojo glasbeno estetiko, ki je v izdatni meri vplivala na številne njegove učence in občudovalce.

Glasbeno popotovanje skozi delo Vladimirja Ussachevskega bomo začeli z delom, ki je nastalo leta 1957 in nosi naslov »Metamorphoses«. Tako kot preostala zgodnja elektronska dela, je tudi to zasnovano na principu snemanja manipuliranih elektronskih zvokov na magnetni trak. Osnovne manipulacije zvoka so bile predvsem: poigravanje z hitrostjo traku, zvočni odboj ali »eho« in uporaba raznih primitivnih zvočnih filtrov. Iz tega zgodnjega obdobja je zanimivejša še leta 1960 nastala kompozicija, z naslovom »WIRELESS FANTASY«, ki je nastala po naročilu skupine radijskih pionirjev, ki so želeli elektronsko skladbo, ki bi s poslušalcem vzpostavila neko novo obliko komunikacije, ki bi temeljila na brezžični zvočni kodi.

Ta in tovrstna dela, kot so recimo še »Of Wood and Brass«, »Computer Piece No. 1« in »Linear Contrasts«, so glede na možnosti domiselno komponirana, radoživa in zabavna glasbena doživetja. Ob nujni kognitivni aplikaciji tovrstnih del, posedujejo tudi močno emotivno komponento, ki je pri glasbi seveda ena pomembnejših, a je v sodobni elektronski glasbi prepogosto zanemarjena.

Dela nastala v sedemdesetih, ki jih bomo slišali v drugi polovici oddaje, so nekoliko drugačna. So veliko kompleksnejša, konceptualna in uporabljajo veliko večji nabor zvokov, ki se jim pridruži tudi človeški glas.

»Missa Brevis« je štiristavčna kompozicija iz leta 1972 in v svojem jedru ob elektronskih zvokih harmonično kombinira še celoten zbor. Za sam konec pa bomo slišali še zvočno delo iz leta 1973 z naslovom »Three Scenes From The Creation«, ki poje besedilo temelječo na starih sumerskih himnah, na katerih temeljijo tudi biblijske himne, ki jih najdemo v Genezi.

Želimo vam obilo užitkov ob poslušanju tega pionirskega prispevka k sodobni zvočni pokrajini. Naša oddaja se na vaše radijske sprejemnike ponovno vrača ob tednu osorej. Do takrat pa vam želimo obilo lepih glasbenih doživetij.

AVIZO

Oznake: