Biser in ponos španske sodobne resne glasbe, Joaquín Rodrigo Vidre, ki je dvajseto stoletje živel v več kot samo najočitnejšem pomenu te besede, se je v glasbi uveljavil kot mojster kompozicije za klasično kitarsko glasbo in kot pianist. Čeprav je bil slep od zgodnjega otroštva, je na glasbenem področju ustvaril opus, ki mu v njegovi deželi ni enakega. V svoji najznamenitejši kompoziciji »Concierto de Aranjuez«, ki ji bomo prisluhnili tudi ob današnji priložnosti, je ustvaril vrhunec španske sodobne glasbene kulture in delo, ki je ovekovečilo mesto klasične kitare v klasični glasbi.
Rodil se je leta 1901 v mestu Sagunto v Valenciji, ki leži na vzhodu Španije. Po srečnem naključju je delil svoj rojstni dan s sveto Cecilijo, zaščitnico glasbe in glasbenikov, kar ga je napotilo k njegovemu življenjskemu cilju – ustvarjanju glasbe. Ko je bil star tri leta, je prebolel davico, vendar mu je hudo poškodovala vid. Kljub mnogim operacijam v otroštvu in kasneje, je kmalu popolnoma oslepel. Rodrigo se ni nikoli čutil kakorkoli oviranega zaradi slepote in je kljub temu občestvu poklonil nekaj najlepših koncertov za kitaro.
Pri šestnajstih je bil že trdno prepričan, da se bo preživljal kot glasbenik ali kot skladatelj, zato je leta 1917, kljub nasprotovanju očeta, pri Francisu Antichu v Valeniciji začel študirati harmonijo in kompozicijo. Rodrigovi učitelji so spodbujali njegovo glasbeno nadarjenost in leta 1925, potem ko je že napisal nekaj uspešnih del, je začutil, da mora poglobiti svoje znanje. Tako se je vpisal na L’Ecole Normal v Parizu, kjer je študiral pri Paulu Dukasu. Rodrigo je tako sledil stopinjam mnogih španskih skladateljev kot sta recimo Granados in Manuel de Falla, ki je še prav posebej vplival na Rodrigovo življenje in glasbo.
Rodrigove kompozicije za kitaro preveva značilen španski melos, ki izvira iz ljudskih melodij, razporejenih v klasičen okvir. Njegova uporaba klasične kitare v kompozicijah je kitari pomagala, da se je uvrstila med resna koncertna glasbila.
Za svojo ustvarjanje je pred smrtjo leta 1999 prejel številna častna in strokovna glasbena priznanja.
Leta 1939 je Rodrigo v Parizu napisal svoje veliko delo »Concierto de Aranjuez«, ki mu bomo prisluhnili najprej. Navdih je našel v mogočnih vrtovih palače Aranjuez ter motivih iz španskega življenja 18. stoletja.
»Concierto de Aranjuez« je koncert za solo kitaro in orkester. Osnovni stavek »adagio«, velja za enega najbolj prepoznavnih sodobnih glasbenih motivov. Leta 1960 ga je Miles Davis prepoznavno adaptiral in uporabil v znameniti skladbi »Sketches of Spain«. Skrivnost magične melodije je v razmerju med mogočno zvočno podobo orkestracije in navidezno krhkostjo solo kitare, ki ne podleže silovitosti zvočnega ozadja temveč tiho in suvereno plete svojo subtilno glasbeno zgodbo.
Kot drugo bomo nocoj poslušali leta 1954 napisano kompozicijo za orkester in kitaro »Fantasía para un gentilhombre«. Delo je posvetil znamenitemu španskemu kitaristu Segovii. Sam navdih in motiv je Rodrigo našel v glasbenih temah kitarista Gasparja Sanza iz 17. stoletja.
Za zaključek bomo prisluhnili ob Fantaziji še obveznemu »Concierto andaluz« – koncertu za štiri kitare in orkester, ki ga je Rodrigo napisal leta 1967. Delo sestavljajo trije stavki, ki nizajo čudovite in zlahka prepoznavne španske ljudske melodije.
Želimo vam prijetno poslušanje, ponovno pa vas z sodobno resno glasbo vabimo pred sprejemnike ob tednu osorej.
AVIZO