»Madam Butterfly« 1. dejanje
Letos decembra bo minilo natanko 150 let od rojstva Giacoma Puccinija, enega najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev po Verdiju. To je dobra priložnost, da v naši oddaji predstavimo nekaj, kar počnemo zelo redko – opero. V naslednjih dveh oddajah vam bomo v ta namen predstavili eno najmogočnejših Puccinijevih opernih del, »Madam Butterfly«.
Mladi Puccini je sprva skladal za orgle. Pod vplivom Verdijeve »Aide« pa se je odločil, da bo študiral skladanje s posebnim poudarkom na operi. Leta 1880 so Puccinija sprejeli na Milanski konservatorij, kjer je nadaljnja tri leta študiral pri Ponchielliju in Bazzini. Tam je spisal tudi svojo prvo opero »Le villi«. Delo so sprejeli z navdušenjem. Sledila je danes klasična opera »Edgar«, ki je v svojem času sicer doživela polom, vendar je že naslednja »Manon Lescaut« iz leta 1893 pomenila dokončen preboj Puccinija med operno elito. Nekje na prelomu 19. in 20. stoletja je skladatelj doživel svoj ustvarjalni zenit, v katerem je zložil tri svoje najuspešnejše opere: »La Boheme«, »Tosca« in »Madam Butterfly«. V naši oddaji se bomo posebej posvetili morda njegovi najbolj znani operi »Madam Butterfly« iz leta 1904. Po tem uspehu je Puccini doživel kreativno in življenjsko krizo in nove opere ni dokončal vse do leta 1910, ko je z zmernim uspehom predstavil opero »La fanciulla del West«. Njegovo zadnje veliko delo »Turandot« je končal leta 1923, ko so mu zdravniki postavili diagnozo raka. Med zdravljenjem je doživel srčni napad in leta 1924 umrl.
Puccini je pisal v verističnem stilu, sorodniku gibanja realizma v literaturi in trendu, ki je v operi dajal prednost prikazovanja vsakodnevnih ljudi in dogodkov. Na tem ozadju je Puccini napisal številne nepozabne melodije. V svoji glasbi se je prepuščal vplivom Verdija, Wagnerja, Debussyja, Leharja in Stravinskega. Njegova sposobnost, da ob izrecnem verističnem slogu blesti tudi v skoraj patetični romantiki in eksotiki je morda najbolj zaznavna prav v delu »Madam Butterfly«. To je tragična ljubezenska zgodba postavljena na Japonsko. Delo je bilo napisano približno 20 let po njegovi prvi operi »Le Villi«, s katero je pridobil zaupanje tako založnikov, glasbenega lobija kot publike. Od takrat je tesno sodeloval z legendarnim dirigentom Toscaninijem in z zelo nadarjenima libretistoma Giuseppejem Giacoso in Luigijem Illicajem.
Inspiracija za zgodbo o Madam Butterfly je prišla iz ameriške igre, ki jo je napisal David Belasco in je skladateljevo pozornost ujela v Londonu. Zgodba o 15 letnem japonskem dekletu, ki se zaljubi v ameriškega poročnika in je zanj pripravljena zapustiti svojo kulturo in vero, je ob dejstvu, da je bila v tem času ameriška vojska dejavna v Aziji, za ameriško občinstvo imela gotovo globlji pomen.
Originalno verzijo opere v dveh dejanjih so najprej predstavili v Milanski La Scali 17. februarja leta 1904, kjer pa so jo predvsem zaradi ekstremne dolžine drugega dejanja opere, izžvižgali. Po tem odzivu se je Puccini umaknil na deželo in opero dodelal, tudi tako, da je drugo dejanje razdelil in s tem ustvaril še tretje dejanje. Popravljena verzija opere je doživela premiero v Brescii 28. maja 1904, kjer se je pričela njena dolga in uspešna pot po mednarodnih opernih odrih.
Danes bomo v oddaji lahko prisluhnili prvemu dejanju opere. V njem se poročnik Pinkerton, mornariški častnik ameriške vojne ladje USS Abraham Lincoln, ki je stacionirana v pristanišču v Nagasakiju, poroči z 15-letno gejšo Cio-Cio-San oziroma »Butterfly«, kot je znana svojim prijateljem. Posrednik pri poroki Goro uredi poročno pogodbo in za mladoporočenca najame majhno hišo ob hribu. Ko dobrohotni ameriški konzul Sharpless izve, da Butterfly naivno verjame, da je poroka zavezujoča, roti Pinkertona naj pozabi na svoj načrt. Poročnik njegova svarila zavrne. Pojavi se nevesta, ki se je za zvestobo Pinkertonu odpovedala svoji veri in se posledično nikoli več ne bo mogla vrniti med svoje ljudi. Pinkerton izve, da je Butterfly hčerka osramočenega samuraja, ki je zaradi tega storil harakiri, nakar je bila prodana za gejšo. Poročna pogodba je podpisana in svatje pijejo zdravljico mlademu paru,ko v prostor vstopi budistični menih in nevestin stric. Zaradi preloma z svojo vero zanjo zahteva izobčenje. Menih prepriča njene prijatelje in razdraženi Pinkerton prežene goste iz zabave. Z ljubečimi in sladkimi besedami nato tolaži nevesto, s čemer nenavadni par prične svoje novo skupno življenje.
Želimo vam prijetno poslušanje. Z drugim delom opere »Madam Butterfly« se v oddaji Glasbeni ciklon ponovno slišimo naslednji teden. Srečno!
AVIZO