24. 6. 2008 Glasbeni ciklon

Heitor Villa-Lobos

V zadnji oddaji to sezono se bomo podali na kontinent, o katerem smo do sedaj malo govorili. Eden najbolj znanih in vplivnih skladateljev južne Amerike, je bil brazilski skladatelj Heitor Villa-Lobos. Njegova glasba je nastajala pod močnim vplivom brazilske ljudske glasbe in stilističnih elementov klasične evropske glasbene tradicije.

Glasba Heitorja Villa-Lobosa je znana po svojem karakterističnem nacionalizmu, poudarjenih ritmih in izvirni instrumentalizaciji. Veliko glasbene obrti se je izučil sam, kar mu je omogočalo, da je razvil samosvojo in od akademskih glasbenih krogov odmaknjeno glasbeno estetiko.

Študij glasbe je začel že v zgodnjih letih pri svojem očetu, ki se je z glasbo ukvarjal ljubiteljsko. Učil ga je igranja na čelo, violo in klavir. Čeprav je sprva nameraval študirati medicino, se je kmalu zapletel v glasbeno življenje rodnega Ria de Janeira. V tem času in pod vplivom tradicionalnega ljudskega izročila, se je naučil pisati tudi za kitaro, ki je v njegovih delih pogosto prisoten instrument, ki neredko odmeva značilen nacionalistični melos.

Med 18 in 25 letom se je podal na potovanje po Braziliji in Karibih, na katerem je zbiral glasbene značilnosti svoje in sosednih dežel in pod vplivom te lokalne glasbene estetike dodatno izoblikoval svoj značilen glasbeni stil. To je tudi čas, v katerem je napisal svoje prvo odmevnejšo kompozicijo, »Klavirski trio številka 1«. V Rio de Janeiro se je ponovno vrnil leta 1912. Na kratko je poskušal, da bi si pridobil bolj formalno glasbeno izobrazbo, a se njegova osebna in glasbena filozofija nikakor ni skladala z akademsko učenostjo in je glasbeno šolo kaj hitro ponovno zapustil.

Naslednjih nekaj let je preživel kot skladatelj in priložnostni glasbenik v različnih zabaviščih in v kinematografih. S časom je pridobival nacionalno pozornost in slednjič tudi državno podporo za skladanje prvega dela simfonične trilogije, ki jo je v počastitev konca prve svetovne vojne pri njem naročila brazilska vlada.

Med leti 1923 in 1930 se je znašel v Parizu, kjer je ob druženju z glasbenimi in umetniškimi velikani tistega revolucionarnega časa tudi sam požel precej pozornosti. Ko se je v začetku tridesetih ponovno vrnil v Brazilijo je nemudoma postal eden najbolj izpostavljenih umetnikov novega nacionalističnega režima, ki je Braziliji vladal do leta 1945. V tem času se je posebej zavzemal za javno glasbeno izobraževanje, kar je nadgrajeval tudi z svojim poučevanjem po različnih koncih Brazilije. Leta 1945 je vrhunec svojih tovrstnih prizadevanj doživel z ustanovitvijo Brazilske akademije za glasbo. Zadnjih deset let svojega življenja, ki ga je zaključil leta 1959, je preživel na poti med New Yorkom in Parizom.

Njegovo zgodnejšo glasbeno delo pretežno sestavljajo improvizacije za kitaro. Prvi pravi pokazatelj njegove virtuoznosti je koncertna serija, katere delček bomo slišali tudi v današnji oddaji in ki jo je ustvarjal med leti 1915 in 1921. Ob in po njegovem obisku Evrope je vse pogosteje združeval evropsko glasbeno tradicijo in lokalne brazilske glasbene vplive. Po revoluciji leta 1930 je v glasbi postal nekaj takega kot demagog. Napisal je precej nacionalistično obarvane glasbe, ki jo je še potenciral z objavljanjem raznih ideološko obarvanih zapisov.

V teh letih je sestavil tudi devet glasbenih del skupaj poimenovanih »Bachianas brasileiras« (»Brazilske Bachove kompozicije«). To je eno njegovih najbolj znamenitih del, ki ima formo nacionalistične kompozicije prepletene z skladateljevo ljubeznijo do Bachove glasbe. Sestavlja jo devet samosvojih kompozicij za različne instrumente in vokalne skupine, v katerih se nekatere Bachovskem teme prepletajo z temami iz brazilske glasbe. Podobna je tudi serija 14 del, ki so nastale med leti 1920 in 1929 in imajo enoten naslov »Chôros«, kar pomeni brazilski tradicionalni ples. Med številnimi njegovimi drugimi deli sta tudi dve operi, dela za klavir, za katera ga je navdušil Artur Rubinstein, številna komorna dela, orkestracije, simfonije, baleti, filmska glasba in tako dalje.

Za današnjo priložnost bomo prisluhnili trem značilnim kompozicijam Heitorja Villa-Lobosa. Najprej bomo slišali »Koncert za čelo in orkester številka 1« iz leta 1915, nato »Koncert za čelo in orkester številka 2« iz leta 1953, za sam zaključek današnje oddaje in s tem tudi pomladnega ciklusa oddaje Glasbeni ciklon, pa še »Fantazijo za čelo in orkester« iz leta 1946.

Želimo vam prijetno poslušanje. V oddaji Glasbeni ciklon pa se ponovno slišimo po poletnih počitnicah. Do takrat vam želimo veliko dobre glasbe. Srečno!

AVIZO