26. 4. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 26.4.2006

AVIZO

Pozdravljeni!

Smo na sledi prihajajoči majski ležernosti. Imam jo na sumu, da nas bo ujela že v prihodnji oddaji. Za danes pa vam lahko zagotovimo, da se nam kljub prijetnem vremenu pomladanska utrujenost še ni dokopala do kosti.

Tudi v današnji oddaji bomo kritični kot vedno.

Ob obilju novic vam nudimo poziv na letošnji prvomajski Euromayday. Ob do novinarstva kritičnem argumentacijskem kotičku, se bomo tudi v članku Alenke Topolovec spraševali o Slovenskem novinarju kot braniku politične resnice.

Vabljeni ste naslednjo uro prisluhniti Zofijinim!

GLASBA:

Novice

V soboto 6. maja 2006 ob 18. uri vas vabimo na poučen sprehod skozi zgodovino filmskega eksperimenta, ki se bo zgodil v dvorani Gustaf v kompleksu mariborske Pekarne Ob železnici 8, Maribor.

Eksperimentalni film je forma, ki išče na področju filma nove izrazne in kreativne potenciale. Ob bok eksperimentu pogosto govorimo tudi o avantgardnem filmu, a ne glede na oznako ni dvoma, da je očesu ponujen pogled na podobe, ki so namenjene rojevati nove podobe.

Ob strokovnem spremnem komentarju vam bomo iz filmske zgodovine prikazali izbor, predvsem kratkih eksperimentalnih filmov.

Natančen seznam predstavljenih filmov in dodatne informacije najdete na spletnih straneh: www.filmsko.net in www.zofijini.net

Pri organizaciji in pripravi dogodka sodelujejo Društvo za razvoj filmske kulture, Pekarna MM, MKC Maribor in Zofijini ljubimci. Medijski sponzor dogodka je radio MARŠ. Vabljeni! Vstop je seveda prost!

Še prej vas 1. maja ob 14h pričakujemo na Trgu Svobode, kjer bo potekala letošnja prvomajska parada.

Vsi na ulice! Vsi na Euromayday!

Program prireditve je nasladen:

Ob 14.00 uri se zberemo na TRGU SVOBODE. Sledila bo poulična parada za globalne pravice začasnih, prekernih, negotovih, projektnih, pogodbenih, nestalnih, podplačanih in izkoriščanih delavcev, part-timerjev, freelancerjev in ostalih nakurčenih superfleksibilnih borcev za boljšo sedanjost. Na kamionu z ozvočenjem bo za glasbo skrbel DJ YiDAKi, ki ga bo spremljal nastop afro-plesalk in bobnarjev. Ob 17.00 se po napornem sprehodu po mestu zberemo v PEKARNI, kjer se bomo okrepčali z hrano in pijačo iz Supernovine kuhinje. Ob 18.00 bodo v dvorani GUSTAF sledile projekcije kratkih filmov sodobnega upora pod pokroviteljstvom Politično nekorektnega filmskega festivala. Ob 19.00 bo na sporedu koncert skupin Y in MALiK in za zaključek ob 21.00 še žur z Marševimi glasbenimi opremljevalci in ostalo superherojsko godbo: DJ Lazybones, DJ SamoT, DJ David vs. Goljat in VJ Inocybe. Vljudno vabljeni!

GLASBA:

Mayday mayday! Živel 1. maj praznik nedela!’

V današnji oddaji se tudi Zofijini pridružujemo pozivu, ki ga razširja letošnji Euromayday!

ZAHTEVAMO PRAVICE ZA VSE!

Prišel je trenutek streznitve. Naše skupne pravice iz dneva v dan izginjajo. Naši življenjski in delovni pogoji se vedno bolj podrejajo izkoriščevalskim zahtevam elit. V svoji bitki za preživetje smo pripravljeni na kakršnokoli razpoložljivo službo, biti plačani minimalno za maksimalno vložene napore in se dobesedno prostituirati na trgu delovne sile.

ZA GLOBALIZACIJO PRAVIC

Večkrat so naše delovne pogodbe narejene tako, da se moramo močno truditi za obdržanje službe. Če nismo produktivni in ne izpolnjujemo pogosto nemogočih zahtev šefov se nam kar hitro zgodi, da nas nadomestijo z drugim delavcem, podobno kot pri mehanskem delcu na stroju.

DOHODEK ZA VSE

Kolikokrat se nam je samo zgodilo, da nas je delodajalec odpustil brez razloga? Kolikokrat nas je poklical ob najbolj nemogoči uri ter zahteval, da jutri kljub zasluženem počitku pridemo v službo? Kolikokrat smo ob koncu meseca bili brez denarja, da bi plačali račune? Kolikokrat smo bili zaskrbljeni nad našo prihodnostjo? Namesto, da bi uživali v svojem enkratnem življenju smo postali sužnji tekmovalne logike, kjer spoštljiv odnos do sočloveka ne pomeni nič.

ZA ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO

Danes več ne hodimo v službo in na sindikalne izlete. Danes opravljamo različna dela, začasna, prekinitvena dela, dela za določen čas, avtorska in pogodbena dela, tranzitna in projektna dela, sezonska in ekspertna dela. Danes ne najemamo kreditov za hiše in stanovanja, ker nimamo stalne službe in s tem stalnega, neprekinjenega vira dohodkov. Danes do tridesetega leta živimo pri starših, ker ne vemo, če bomo naslednji mesec lahko plačali najemnino. Danes si ne zastavljamo življenjskih projektov. Danes so negotovi časi.

ZA MOBILNOST MNOGOTERIH

Aktualno dogajanje je dokaz našega negotovega življenja. Zato je nujno, da vsi socialno izključeni in diskriminirani začnemo s samoobrambnimi aktivnostmi. V sebi imamo širok potencial povezovanja, mreženja, komunikacije in mobilnosti. Največji od teh je vsekakor sposobnost definiranja skupnih problemov in njihovega razreševanja.

ZA UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK

Če se želimo izmakniti dosegu izkoriščanja in manipulacije, si moramo izplesti novo realnost. Realnost povezovanja in organiziranja naših življenj tudi izven dosega kapitala. To preprosto pomeni, da podpiramo dejavnosti izmenjevanja izkušenj in komunikacije med različnimi skupinami, mrežami in posamezniki, ki se zavzemajo za nenasilno komunikacijo, globalizacijo pravic, spoštovanje človekovega dostojanstva, raznolikost in pisanost družbe ter pravico do prostega časa.

ZA MREŽENJE NOVIH REALNOSTI

Zahtevamo socialno varnost za našo fleksiblinost, zahtevamo dohodek za vse, zahtevamo brezplačne javne storitve, zahtevamo prekanaliziranje sredstev, ki se namenjajo globalni vojni in manipulaciji s strahom v namene brezplačne uporabe javnega transporta, brezplačne komunikacije, brezplačnega izobraževanja, brezplačne zdravstvene in pravne pomoči, brezplačnega dostopa do pitne vode, pravice do stanovanja, pravice do zbiranja, pravice do svobodnega izražanja, pravice do poštenega plačila Jemljemo si legitimno pravico do reapropriacije skupnih, v divji privatizaciji odvzetih, naravnih in družbenih resursov.

ZA SVOBODO GIBANJA LJUDI

Euromayday bo tudi letos potekal v več kot 30 evropskih mestih. Maribor je le eno izmed njih. Glede na to, da je Maribor v zadnjem desetletju in pol utrpel ekonomsko-socialni tornado, je izbira mesta za obeležitev euromayday procesa v Sloveniji in njegovi okolici temu tudi primerna. Maribor se bo prvega maja rodil v pisani paradi dvignjenih glav in vedrih pogledov. Prvega maja si bomo ponovno prilastili že pred stoletjem priborjene pravice, hkrati pa na novo definirali zahteve za boljšo sedanjost.

ZA PRAVICO DO BIVANJA

Prvega maja bomo na ulicah Maribora vsi. Pridruži se nam tudi ti.

GLASBA:

Argumentacijski kotiček

Bralni pluralizem

»Mediji v Sloveniji so svobodni, niso pa predstavljali celotnega spektra političnih mnenj.« (Večer, 15. 4. 2006) Tako se glasi stavek iz poročila State departmenta o stanju človekovih pravic v Sloveniji za leto 2005, ki se ga je poslanec SDS Branko Grims, medijski ekspert – kot so zapisali – nadvse razveselil. Po njegovem dokazuje njegovo staro prepričanje, da mediji pri nas niso pluralni. Od tod vsa zakonodajna in druga ihta pri političnih spremembah v medijskih hišah: te bodo prinesle tako želeno uravnoteženost, kot ji pravijo.

Pokažimo, ne prvič, da se Grims dobro spozna tudi na zmote in prevare, to pot na tisto o »zunajkontekstualnem navajanju«. Pri njej stvari slišimo in beremo po svoje, iztrgano iz konteksta. Če bi slovenski novinarji dobro opravili posel, bi omenjeno poročilo prevedli in imeli kaj videti. V oddelku, ki govori o svobodi govora in tiska, dobi Grimsov tako priljubljeni stavek čisto drugačen smisel:

»Zakon zahteva svobodo govora in tiska in vlada je v splošnem spoštovala te pravice v praksi, toda zasledili smo tudi poročila o posrednem vplivu oblasti na medije. Mediji so bil aktivni in svobodni, toda niso izražali širokega spektra političnih mnenj. Glavni tiskani mediji se preživijo s pomočjo zasebnih investitorjev in oglaševanja, vendarle pa ima država v lasti občuten delež v mnogih podjetjih, delničarjih največjih medijskih hiš. Trije od šestih nacionalnih televizijskih programov so bili del mreže RTV Slovenija, ki jo subvencionira oblast. 31. avgusta je okrajno sodišče v Murski soboti oprostilo pet oseb, obtoženih udeležbe v poskusu umora raziskovalnega novinarja Mira Petka v letu 2001. Zasledili smo poročila, da delno lastništvo države v medijskih hišah vodi do samocenzure v nekaterih medijih. Oktobra je državni zbor potrdil zakon o RTV, ki prinaša povečano oblastno in parlamentarno zastopanje v programskem svetu, ki neposredno nadzira javno RTV hišo.«

Kot vidimo, si je Grims privoščil pravi medijski bralni pluralizem: kritiko vlade je v svoji apologetiki spreobrnil po svoje, povrh pa še obtožil novinarje pristranskega povzemanja. Dve muhi na en mah! Iz njega jasno izhaja čisto nasprotje tega, v kar nas želi prepričati: ameriško zunanje ministrstvo ugotavlja posredni vpliv vlade na medije, ugotavlja samocenzuro in ugotavlja povečan vpliv na RTV hišo. Grims pa bi nas rad na podlagi enega stavka, interpretiranega v drugo smer in v katerega se je zapičil, prepričal, da govori v prid njemu, čeprav je njegov smisel drugačen: pri nas v medijih ni širokega spektra političnih mnenj, domnevno zaradi oblastniškega poskusa vplivanja na medije. Strategija omenjene prevare je to pot zelo prozorna: apelira na tiste, ki ne vedo, ne razumejo ali jih resnica ne zanima.

GLASBA:

Slovenski novinar kot branik politične resnice

Vlada Janeza Janše ima resne težave s kadriranjem. Vedno jih je imela. To je bilo simptomatično razvidno, ko se je aktualni premier poleti 2004 sprehodil po mariborskih ulicah s slovensko misico Mašo Merc. Čudovit par. Ona, v simpatično zelenem in vihravih kodrov, obuta v salonarje s peto 10 cm, tanko kot injekcijska igla. Potem Eva Irgl, potem Miro Petek, poklicni gasilci… saj veste, kaj mislim. Ni bilo ljudi za kandidate. Za poslance. Ni bilo majhnih ljudi, da bi reprezentirali majhne ljudi. Težko je bilo izbrati. Vsi tako majhni. In SDS je stranka majhnih ljudi.

Ista zgodba se je ponovila z gospodarstvom. Na novi pravi strani so bili maloštevilni. Recimo Adrijana Starina Kosem. Ali Tomaž Toplak. Verniki. Ostalo se je kupilo. Gospodarstveniki rabijo politiko, vsaj v Sloveniji. Prestop iz Foruma 21 velikih botrov je bil nujen. Neizbežen. Zadnji primer: Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM, in njegov nezanikani pristanek med člani SDS. Ali pa znani ekonomisti ameriškega neoliberalizma: saj je vendar videti, pa ne le videti, da so bili sposojeni za realizacijo svojih idealov in teoretskih vizij, ker je vladi zmanjkalo drugih zvestih ekonomistov! Nova slovenska reformatorska zgodba kot rezultat zadrege pri kadrih?

A tu ne bi o politikih in gospodarstvenikih. Raje bi o novinarjih. Janši zmanjkuje ljudi, to postaja izrazito spoznanje. Novi generalni direktor RTV se ne spozna na medije. Je priznal. Novi predsednik sveta RTV se hvali, da ga mediji strašno hudo res ne zanimajo. Da je tu slučajno. A vseeno: mediji padajo kot domine v Janševo dominacijo, hitreje in bolje, kot si je domišljal. Preveč jih je, zmanjkuje ljudi. Politično kompatibilnih ljudi. Nova oblast je surova pri pokoravanju medijev bistveno bolj, kot smo pričakovali. In potem nastopijo težave: na Večeru iščejo prave ljudi. Najdejo nekoga, ki se predstavi, da je bil žrtev prejšnjega režima. In najdejo nekoga, ki bi moral biti tisti odgovorni. Tomaža Ranca. Ampak težava: ta oseba je novinar RTV hiše. In celo voditelj Dnevnika. Odžirajo ga hiši, ki so si jo že pokorili. Res niso mogli najti koga drugega? Je merilo čim večja lojalnost? Je zgolj zadrega z maloštevilnostjo, ali z visokimi političnimi pričakovanji do dotičnih person? Kje pa so zdaj, ti famozni Janševi ljudje, borci za pravico, proti korupciji in za mentalno osamosvojitev?

GLASBA:

Če so na Večeru inštalirali Predana in če so na Delu Jančiča (zanimivo, vse poti vodijo v valilnico Janševih kadrov – Večer, kjer imajo še nekaj neizrabljenih kadrov, med prvimi Vanesso Čokl), imajo velike težave s prerazporejanjem področnih in glavnih urednikov. Povabilo Jančiča gospe Predan za urednikovanje sobotne priloge Dela je nespodobno povabilo: novinarka Večera naj bo izpostavljena prva intelektualka na Delu? Gospa direktorja ene časopisne hiše naj bo intelektualna dama v drugi hiši? Ali še huje: gospod Jančič niha med Predanovo in Bernardom Nežmahom. Halo? Nežmah je predvsem dr. sociologije in zaposlen na fakulteti. Plus kolumnist Mladine. Lojalen Janši, res, a zakaj si morajo v Delu sposojati iz drugih časopisov in celo fakultet? Pričakovali bi, da je resnica že zmagala in so novinarji pretežno spregledali svojo zmoto! Da se bodo trli v vrsti. Pa se ne.

Še en udarec je prispel za Janšo. Evropsko združenje novinarjev je imelo skupščino na Bledu. In so sprejeli izjavo, v kateri se solidarizirajo s slovenskimi novinarji. Ker so ti pod političnim pritiskom. In posvarili vlado, da v novinarjih ne sme videti sovražnika. Huda klofuta oblasti: v Sloveniji imamo, ugotavljajo v Evropi, politični nadzor medijev. Novinarji več niso avtonomni. Seveda zelo hitro pričakujemo demantije poznavalcev in medijskih arbitrov, Zavoda za civilno družbo in gospodov Grimsa, Simonitija in Petka osebno. Kam le plove ideološka barka slovenskega novinarstva? Očitno noče zapluti v Janšev zaliv.

Z malimi ljudimi je bilo lahko. Obljube, realna moč, imaginarna moč, oblast, denar. Z gospodarstveniki je bilo lahko. Obljube, politična roka, finančna pomoč. Z mladoekonomisti tudi ni bilo težko. Povabiš jih, da se sončijo in povedo, kaj moramo storiti, da bodo imeli svoj ekonomski prav. Da bodo slavni, tudi za ceno razbijanja kulture in splošne demagogije. Vsi so se dali. Vsi so se prodali. Ni jim bilo težko. Malo za šalo, malo zares. Z novinarji pa je težje. Ne le, ker so zavezani obveščanju javnosti. Temveč ker so skozi sporočanje imanentno zavezani resnici in ker živijo od pisanja in poročanja. Ne le po črki zakona, po črki kodeksa: ti ju zavezujeta k objektivnosti in nevtralnosti. Zavezani so Resnici, podobno kot filozofi, zato ker je resnica v bistvu sporočanja: lahko poročate o lažeh, ne morete pa lagati v poročanju in temu reči novinarstvo.

Slovenski novinarji so zadnji mejnik politične resnice pri nas. Zapomnite si to. In pomislite na to, ko gledate, kakšne težave imajo Janševi ljudi z nastavljanjem svojega novinarskega kadra. Bo že držalo: resnico je težko kupiti.

GLASBA:

Za danes je to vse, kar smo vam pripravili. Ne pozabite in nikar prelahko ne vzamete prvega maja. To bo dan našega naslednjega srečanja. Preko etra radia Marš pa ponovno ob tednu osorej, ko bomo med drugim morda kakšno rekli tudi o bližajoči se obletnici rojstva Sigmunda Freuda.

AVIZO