Avizo
Pozdravljeni v skupnostni podcast radijski oddaji Zofijini ljubimci.
Za današnjo zvočno priliko smo vam pripravili, za uvod, zdaj že redni prispevek izpod peresa in iz ust Borisa Vezjaka. V današnji oddaji vam bo predstavil prispevek z naslovom »Vsi Pahorjevi angeli«. V drugi polovici oddaje bomo s pomočjo dr. Igorja Pribca, dr. Valerije Korošec in dr. Sreča Dragoša spregovorili o nedavno izdanem zborniku »UTD v Sloveniji«.
Želimo vam prijetno poslušanje!
Glasba: Neil Young & Crazy Horse – God Save the Queen
V prispevku z naslovom »Vsi Pahorjevi angeli«, bo Boris Vezjak spregovoril o angelih v katere baje verjame naš bivši premije in aktualni predsedniški kandidat Borut Pahor. Prispevek je bil izvirno objavljen na blogu In media res, v torek, 5.6.2012, kjer ga lahko tudi preberete.
Predsedniški kandidat Borut Pahor, pred kratkim s strani medijev in javnosti neprepoznani luzer kočevskega kongresa SD, verjame v angele. Tako je priznal v temle intervjuju za Ono, ki so ga ravnokar (5.6.2012) objavili tudi na spletu. Katere točno, ni povedal: so med njimi Mihael, Gabrijel, Rafael? Kolikor vem, je prvi slovenski politik, ki verjame, da so angeli tisti, ki vodijo ne le njegovo osebno življenje, ampak tudi njegove politične odločitve. Kolikor vem, o Pahorjevih angelih ni pisal še nihče.
Kandidat za predsednika republike, petnajstletni predsednik socialnih demokratov, predsednik državnega zbora, evropski poslanec in sploh eden najbolj markantnih politikov v Sloveniji zadnjih dvajset let svojo komunikacijo z angeli in vero vanje opiše takole:
Mirno lahko rečem, nad menoj so angeli, ki me varujejo.
…
Kot sem omenil, z angeli tam zgoraj, ki bedijo nad mojo srečo, imam sklenjen pakt. Toliko časa bodo to počeli, kolikor bom po značaju dobra oseba. Ko bom začel biti preračunljiv za svoje koristi, bodo šli drugam.
…
To govori človek, ki ima neskončno rad življenje in mu je življenje nosilo zakladnice svojega soka na srebrnem pladnju. Zdaj nekoliko manj razuzdano kot pred leti pijem njegove sokove, ko sem poskušal goltati s tako veliko žlico, da sem se skoraj zadušil. Za pokoro sem angelom obljubil, da bom zdaj z vilicami zajemal juho.
Težko bi sklepali, da Pahor verjame v krščansko ikonografijo angela ali njegovo npr. novoplatonistično ali patristično izročilo. Pač pa mu nova metafizična realnost od zgoraj osmišlja, zakaj se je moral odpovedati svojim stricem iz ozadja – te so premagali angelski strici od zgoraj, ki mu zdaj nudijo polno zaščito. Psihopolitika paranoje izgublja primat pred teopolitiko. Naključje (ali ne) je hotelo, da sem prav včeraj nazadnje pisal, da je Pahor po svojem prepričanju blizu neostoicizmu. Da je v njegovem diskurzu veliko filozofičnosti:
Stoiki so verjeli v usojenost, božjo pre-vidnost, bili so fatalisti. Nekajkrat sem že namignil, da je Pahor svojevrsten stoik z močnimi, tako rekoč metafizičnimi filozofskimi prepričanji. V Kočevju je to potrdil z besedami o vznesenem toplem občutku poklicanosti, ki ga preveva ob misli, da bi bil predsednik republike. Ker mu je bilo to, kot je dejal Pahor, tako rekoč usojeno:
“Od trenutka, ko me je prevzela politika, sem vedel, da se bo to enkrat zgodilo. Od takrat sem imel smešen občutek, da mi je to usojeno. In očitno mi je res. Danes sva dozorela čas in jaz.”
V današnjem intervjuju je Pahor na najboljši možen način dodatno potrdil vse moje intuicije in podmene, vpeljal je pojem determinizma in vprašanje usode, okoli katerih gradi stoiška metafizika in filozofija narave:
Vprašal sem se, kako gledam na te stvari, in še danes si nisem popolnoma na jasnem, koliko je naše ravnanje plod naše svobodne volje in koliko smo zares gospodarji lastne usode, če sploh smo. Teoretiki determinizma bodo trdili, da je vsaka naša odločitev stvar usode, ki je človek seveda ne pozna. A te vodi. Imaš sicer iluzijo svobode, nad tabo pa je nekaj, kar to svobodo omejuje ali pa jo razširja, te navdihuje s tem, da ljudi razveseljuješ ali pa si do njih ravnodušen… Nekaj zagotovo je v tem, koliko, ne vem, čutim pa veliko hvaležnost, ker na koncu mora biti nekdo, ki skrbi za to, da se stvari kar dobro iztečejo.
Pahor govori kot Seneka, ki je razpravljal kako nas usoda vodi, če se z njo sprijaznimo, in vleče, če se ne: »Fata volentem ducunt, nolentem trahunt«. Glede determinizma in vprašanja svobodne volje, klasičnega toposa stoicizma, se naš predsedniški kandidat še ne zna opredeliti: je trdi determinist, kompatibilist ali nekompatibilist glede tega? Inkompatibilizem je teza, po kateri ne more biti obenem resnično, da determinizem obstaja in da svobodna volja obstaja. Vsi kompatibilisti pa trdijo ne le, da sta determinizem in svobodna volja združljiva, temveč še, da je svoboda nujen pogoj determinizma. Četudi stari stoiki niso govori o angelih, verjeli so le v Boga, Zevsa, usodo, heimarmene, je tu Pahor uspel v stoiško razpravo vpeljati kasnejšo krščansko demonologijo.
Novinarka je v svoji provokativnosti ali domačijskosti šla dlje, kot kdorkoli doslej. Med drugim je Pahorja vprašala: »Mnogim se zdi, ko vas zadnje čase poslušajo, da se vam meša, da ste znoreli.« Saj res, se mu je morda zmešalo? Odgovor je presenetljiv:
Tudi javnosti je treba pokazati nemoč in moč, oboje iskreno. Kdaj na način, ki so ga ljudje vajeni, ker velja za običajnega, kdaj pa tudi na neobičajen način, ker živimo v neobičajnih časih. Treba je biti odkrit z ljudmi, čustvovati z njimi. To lahko sprejmejo ali pa te zavržejo. Oni izbirajo.
Je biti nor dejansko enako biti nemočan, izkazovanje norosti pa izkazovanje nemoči? In to celo v znak solidarnosti z drugimi, ker so časi pač neobičajni in se je treba ljudej približati na neobičajno odkrit način? Se želi reči, da se je zmešalo tudi njim? Bizaren odgovor na začetno vprašanje. Nekoliko nor. Ampak še dobro, da so angeli blizu.
P.S. Aja, intervju je nastal pred kočevskim kongresom. In usoda je hotela, da smo tam dobili le predsedniškega kandidata. Kot bo tudi, ali si ljudstvo želi angelskega predsednika države.
Leta 2007, po tem, ko je odstopil iz mesta ministrskega predsednika, je BBC predvajala tridelno serijo z naslovom »The Blair Years« (Blairova leta). V njej avtorji izpostavijo tudi religioznost Tonya Blaira in iz nje izhajajoč globok občutek usojenosti, ki mu ga je dajala vera v boga. To svoje stališče lepo ilustrira v naslednji izjavi, ki jo je dal v enem od intervjujev.
Glasba
Prebrano
Konec lanskega leta je založba Krtina izdala že drugi zbornik prispevkov, namenjenih kritičnemu obravnavanju univerzalnega temeljnega dohodka – UTD. Po prvem zborniku, ki je izšel leta 2003 z naslovom »Brezplačno kosilo za vse«, se je zanimanje za ta sistem tudi v Sloveniji okrepilo. Nastala je vrsta prispevkov, v sklopu društva Zofijini ljubimci se je ustanovila sekcija za preučevanje in promocijo UTD, navezani so bili stiki z evropskimi aktivi, katerih cilj je uvedba UTD itd..
Potem, ko je prvi zbornik pravzaprav zaoral ledino in povedal, kaj UTD pravzaprav je, prinaša novi zbornik prispevke, ki skušajo to zamisel tudi uresničiti. Zato je verjetno med najbolj udarnimi prav povzetek Predloga UTD v Slovenji – zakaj in kako?, ki ga je napisala dr. Valerija Korošec. Poleg njega vsebuje ta knjiga niz razprav, ki so jih napisali strokovnjaki iz različnih področij in tudi različnih družbenih nazorov. Poleg prispevkov, ki zagovarjajo načelo, da je vsaka skupnost dolžna poskrbeti vsaj za preživetje svojih pripadnikov – in to brez kakršnega koli pogoja! – najdemo tudi prispevke, ki navajajo argumente, s katerimi takšni obliki organiziranja življenja človeških skupnosti nasprotujejo.
Namen zbornika UTD v Sloveniji je preveriti stanje razprave v slovenski akademski in javni sferi osem let po prvem zborniku in s tem prispevati k razvoju javne razprave o prihodnosti socialnih politik in o socialni pravičnosti v Sloveniji.
Na začetku pričujočega zbornika je članek Philippa van Parijsa »Univerzalni temeljni dohodek – preprosta in močna ideja za enaindvajseto stoletje«. V nadaljevanju srečamo izključno domače avtorice in avtorje, ki so bili k sodelovanju povabljeni in so posebej za to priložnost napisali izvirne članke. Med njimi so nekateri najvidnejši strokovnjaki različnih strok, ki so javnosti že poznani po svoji naklonjenosti UTD, in nekateri drugi, ki so se te teme lotili prvič. V sklopu Stališča so zbrani krajši prispevki o UTD, v sklopu Dokumenti pa so zbrane izjave uglednih državljanov, ki so se na pobudo medijev ali na lastno pobudo izrekli o UTD.
Danes lahko na predlog uvedbe UTD gledamo kot na enega najobetavnejših odgovorov na izzive sodobnosti, saj ekonomske, socialne in moralne argumente združuje v predlog novega načina delovanja socialne države.
V zborniku so med drugimi svoje mnenje objavili avtorji: Igor Pribac, Valerija Korošec, Veljko Rus, Srečo Dragoš, Vesna Leskošek, Daniel Popović, Zdenko Kodelja, Karolina Babič, Boris Vezjak, Bernard Brščič, Rok Svetlič, Goran Lukič, Mirjana Nastran Ule, Renata Šribar, Marko Cerar, Aleksandar Kešeljević, Branko Gerlič in drugi.
Knjiga je izvrstno izhodišče za spodbujanje široke razprave o smiselnosti, nujnosti, možnosti uvedbe UTD tako v Sloveniji kot tudi v drugih okoljih.
Glasba
V sredo, 23. 5. je Mladinska knjiga v sodelovanju s sekcijo za preučevanje in promocijo UTD pri društvu Zofijini ljubimci, v Mestni knjigarni Maribor pripravila predstavitev zbornika »UTD v Sloveniji«, ki so ga v pogovoru predstavili, oba urednika dr. Igor Pribac in dr. Valerija Korošec, ter eden od avtorjev dr. Srečo Dragoš. V današnji oddaji bomo prisluhnili nekaj poudarkom s pogovora.
Dr. Srečo Dragoš je poudaril, da je eden najbolj prelomnih, celo zgodovinskih tekstov v Zborniku prispevek Valerije Korošec, ki predvideva implemnatacijo UTD v Sloveniji. Ob tem je spregovoril tudi o težki socialni situaciji v Sloveniji, kjer so revni prvi plačali ceno krize.
Dr. Igor Pribac je spregovoril o genezi obeh Zbornikov o UTD in kritiki UTDja, ki je dobila svoj prostor tudi v aktualnem zborniku. V nadaljevanju je poudaril možnost političnega konsenza o uveljavitvi UTD v Sloveniji.
Dr. Valerija Korošec o UTD kot o sistemu solidarnosti in sistemu pravičnosti.
Dr. Valerija Korošec je v nadaljevanju navedla kako se ideja UTD uresničuje po svetu in kaj kažejo rezultati določenih študij na to temo.
Dr. Srečo Dragoš je nagovoril nekaj najpogostejših argumentov proti uvedbi UTD.
Kdaj bo neprimernejši čas za uvedbo UTDja? O tem zakaj je zdaj pravi čas in zakaj prihaja do razkolov znotraj projekta UTD ter zakaj se ideja UTD nekako ne premakne naprej v zadostni meri, je spregovorila Dr. Valerija Korošec.
Za konec pa poglejmo kaj se trenutno dogaja na fronti boja za uvedbo UTD. Dr. Valerija Korošec.
Glasba: Gil Scott-Heron – The Revolution…
Prejšnji teden je na BBCju doživela premiero tridelna dokumentarna serija »The Men Who Made Us Fat« (Mož, ki nas je poredil).
Po svetu raste število ljudi, ki so predebeli. Danes je na svetu celo več predebelih kot podhranjenih ljudi. V Veliki Britaniji sta že dve tretjini odraslih pretežkih in eden od štirih se kvalificira kot predebel. V prvem od treh delov dokumentaren serije, voditelj oddaje Jacques Peretti sledi tistim, ki so odgovorni za revolucijo na področju prehranjevanja. Pot ga vodi 40 let nazaj v ZDA k odločitvam, ki so vplivale na to kaj in kako danes jemo.
Peretti potuje v ZDA, da bi raziskal zgodbo o koruznem sirupu. To sladilo je v ZDA dobilo zagon ob pomočjo ministra za kmetijstvo Earla Butza, ki je na začetku sedemdesetih služil v vladi Richard Nixona. Na ta način so ameriški kmetje lahko kapitalizirali presežke pridelave koruze. Cenejši in bolj sladek kot sladkor je koruzni sirup kmalu našel pot v skoraj vso predelano hrano in pijačo. Koruzni sirup ni samo bolj sladek kot sladkor, pač pa je tudi motilec leptina, hormona, ki kontrolira apetit. Ko ga enkrat pričnemo konzumirati, ne vemo prav kdaj moramo nehati.
Endokrinolog Robert Lustig je bil eden prvih, ki je prepoznal nevarnost koruznega sirupa, vendar so bile njegove raziskave v tistem času diskreditirane. Med tem je posebno poročilo ameriškega kongresa za vznemirjajočo rast bolezni srca in ožilja okrivilo maščobo, ne pa sladkorja. Prehrambena industrija se je na to odzvala z nizko maščobnimi in srcu prijaznimi produkti, iz katerih so odstranili maščobo, ki pa so jo nadomestili s še več sladkorja.
V 1970ih so v Veliki Britaniji proizvajalci hrane s pomočjo oglaševalskih kampanj, uveljavili idejo o prigrizkih med obroki. Izven doma so verige hitre prehrane pričele ponujati hrano, pripravljeno in servirano z zelo nebritansko vnemo in učinkovitostjo. Dvajset let po prihodu McDonaldsa, se je število prodajaln hitre hrane v Veliki Britaniji početverilo.
Jimmy Bell, predstavnik koncila za medicinske raziskave, je premiso serije dobro strnil v naslednji ugotovitvi.
Glasba
Današnjo oddajo bomo ponovno zaključili z vabilom. Vendar vas tokrat ne bomo povabili samo k temu, da redno spremljate spletno stran zofijini.net, seveda tudi to, pač pa vas bomo povabili na prireditve, ki jih letos pripravljamo ob festivalu Lent.
V sklopu projekta »Živa dvorišča«, bomo Zofijini letos v času festivala Lent na nekaj izbranih mariborskih dvoriščih pripravili serijo šestih srečanj, na katerih bomo govorili o filozofskem iskanju sreče. Pri tem nam bo kot vodilo pomagala šestdelna serija »Philosophy: A Guide To Happiness« (Filozofija: Vodič do sreče), ki je leta 2000 nastala v produkciji Channel 4 in avtorja Alaina de Bottona, in bežno temelji na njegovi knjigi »The Consolations of Philosophy« (2000) (Utehe filozofije).
Šest zgodb iz zgodovine filozofije predstavlja naslednje filozofe in njihove filozofije: Sokrat ali o samozavesti, Epikur ali o sreči, Seneka ali o jezi, Montaigne ali o samospoštovanju, Schopenhauer ali o ljubezni in Nietzsche ali o naporu.
Srečanja se bodo začenjala s projekcijo enega od omenjenih šestih dokumentarnih filmov (25 minut, podnaslovi slovenski) in nadaljevala s pogovorom, pri katerem nam bodo pomagali različni gostje s področja filozofije.
Prvič se bomo srečali v četrtek, 28.6.2012, ob 19.00, na Gosposki 28. Za preostali program, preverite našo spletno stran zofijini.net. Vabljeni.
Vabljeni pa tudi k sodelovanju pri pripravi naše oddaje. Oddajo pripravljamo kot podcast. Vse informacije o oddaji in kako dostopati do nje, najdete na spletni strani zofijini.net. Če vam kakšna informacija manjka, ste vedno dobrodošli vprašati na naš mail naslov: zofijini@gmail.com.
Danes smo v podlagi prispevkov skozi oddajo vrteli komad »Last Report« švedske skupine »Stockfinster«, ki je bil objavljen na albumu iz leta 2005 naslovljenem »All Becomes Music«.
Ponovno vabljeni v našo družbo ob naslednji spletni priliki. Srečno!