AVIZO
Verjetno je večina ljudi že slišala za podnebne spremembe, mogoče so celo izrazili resnično zaskrbljenost zaradi tega. Koliko pa v resnici doživljamo podnebne spremembe kot grožnjo? Ker so te spremembe lahko majhne in ob običajnih spremembah vremena in podnebja včasih težko ugotovljive, nas je mnogo prepričanih, da ne bodo vplivale na naša življenja. Vendar so nekateri deli sveta zaradi sprememb podnebja že zelo prizadeti. Na žalost kaže, da mnoge države v razvoju nosijo najtežje breme podnebnih sprememb, čeprav gre vzroke zanje, če kje, iskati predvsem v dejavnostih razvitih držav.
Tako kot v vsaki znanstveni razpravi, obstaja tudi v zvezi s podnebnimi spremembami precej negotovosti, vendar se večina znanstvenikov strinja, da je povprečna temperatura na površju Zemlje v zadnjih desetletjih naraščala bolj, kot to lahko pojasnimo z naravnimi podnebnimi cikli. Aktualna epizoda »globalnega segrevanja« bi tako naj bila v glavnem posledica človekovih dejavnosti. Toda, tudi če ni tako, je vpliv človekove dejavnosti na okolje tako uničujoč, da tudi če odmislimo apokaliptičen scenarij podnebnih sprememb, presodno vpliva na kakovost življenja planeta in človeške vrste same. V tovrstni percepciji sveta je seveda potrebno oblikovati načine, ki na ustrezen in primeren način ljudi izobražujejo o tem koliko in kako lahko sami pomagajo pri ohranjanju živosti svojega bivanjskega prostora. Ena takšnih izobraževalnih akcij je tudi projekt Nomadske šole, ki ga bomo ob nekaterih izsledkih o podnebnih spremembah, danes skozi oddajo podrobneje predstavili.
GLASBA:
V času med 2. februarjem in 4. majem 2007 je »Medvladni panel za podnebje«, predstavil svoje četrto poročilo »Podnebne spremembe 2007«. Poročilo v treh delih obravnava najnovejše ugotovitve o spreminjanju podnebja, posledice le-tega in možnosti za blaženje podnebnih sprememb.
»Medvladni panel za podnebje« oziroma s kratico IPCC – Intergovernmental panel for climate change je bil vzpostavljen leta 1988 s strani Programa za okolje Združenih narodov in Svetovne meteorološke organizacije. Namen je bil izdelati celovit pregled znanstvenih, tehničnih in socio-ekonomskih raziskav in literature v zvezi s podnebnimi spremembami. Prejšnja poročila so bila izdana v letih 1990, 1995 in 2001.
Prvi del aktualnega poročila nosi naslov »Fizične znanstvene osnove« in je bil objavljen 2. februarja 2007 v njem pa strokovnjaki ugotavljajo, da vsebnost CO2 v ozračju že 200 let stalno narašča zaradi človekovih aktivnosti. Vsebnost CO2 danes narašča hitreje kot kadarkoli v zadnjih 2000 letih in je najvišja v zadnjih 650000 letih. Nekoliko manj hitro kot v preteklosti naraščajo emisije metana. Ogrevanje planeta se kaže v splošnem ogrevanju zraka in oceanov, talita se morski led in sneg, gladina morij se viša. Porast temperatur na kopnem in oceanov od leta 1906 do 2005 znaša v povprečju 0.74°C, povečala pa se je tudi absolutna vlažnost zraka. Iz poročila tudi izhaja, da se je globalno količina padavin nad kopnim povečala za od 1 do 2%, regionalno pa so trendi zelo različni. Pogostnost suš se je marsikje povečala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cirkulacije zraka. Bolj sušno postaja v osrednji Afriki, Sredozemlju, južni Afriki in južni Aziji, bolj mokro pa postaja na vzhodu Severne in Južne Amerike, na severu Evrope in v severni ter osrednji Aziji. Strokovnjaki so tudi izpostavili pogostnost obilnih padavinskih dogodkov, izmerjeno pa je tudi zakislevanje površinskega sloja oceanov.
Projekcije podnebja do konca tega stoletja kažejo, da bo dvig globalne temperature odvisen od našega obnašanja. Do konca stoletja bo to v najboljšem primeru + 1,8 °C, če pa se bo nadaljevalo neobrzdano naraščanje emisij toplogrednih plinov, bo srednji dvig kar + 4 °C. Kopno in severne geografske širine se bodo ogrele bistveno bolj kot bo globalno povprečje. Morska gladina se bo v povprečju dvignila za vsaj 18 cm, v najslabšem primeru pa za 59 cm, morja se bodo še naprej zakisljevala, morskega ledu bo vse manj, manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj. Vse več bo obilnih padavin, vročinskih valov, ti bodo intenzivnejši in dlje trajajoči. Strokovnjaki tudi pravijo, da bo tropskih ciklonov predvidoma manj, bodo pa bistveno bolj uničujoči. Poti premikanja različnih neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu, se bodo pomikale proti severu. Prišlo bo do prerazporeditve padavin, zlasti poleti bo močno prizadeto Sredozemlje. Močno se bo zmanjšal tudi ponor CO2 v oceanih in na kopnem, torej bo še več CO2 ostajalo v ozračju.
GLASBA:
Drugi del poročila »Posledice, prilagajanje in ranljivost« je bil objavljen 6. aprila lani. V njem so znanstveniki zapisali, da se podnebne spremembe že dogajajo in da vplivajo na naravo. Prav tako poročilo ugotavlja, da bo segrevanje ozračja, ki je v največji meri posledica človekove dejavnosti, predvsem škodljivih izpustov, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, povzročilo dezertifikacijo, suše in dvig morske gladine, kar bo prizadelo predvsem tropska območja, Podsaharsko Afriko in tihomorske otoke.
Kot navaja poročilo, bodo zaradi globalnega segrevanja ozračja tako ali drugače prizadeta vsa območja, na vseh zemljepisnih širinah. Najopaznejše bo večje število sušnih obdobij, posledica tega pa bo manjši pridelek in več lakote v najrevnejših predelih sveta. Na drugi strani bo zelo verjetno hitro taljenje himalajskih ledenikov, ki z vodo oskrbujejo velike rečne sisteme od Indije do Kitajske, povzročilo tako imenovane udarne valove, ki jih bodo v zadnji posledici občutili tudi na evropskih in severnoameriških obalah.
Poročilo je najostrejše opozorilo Združenih narodov doslej, ki z veliko zanesljivostjo napoveduje suše in pomanjkanje vode, kar bo po vsem svetu prizadelo več sto milijonov ljudi. Prav tako ugotavlja, da je več kot 90-odstotno zanesljivo, da je sedanja otoplitev posledica izpustov toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida.
Tretji in zadnji del poročila »Blaženje podnebnih sprememb« je bil sprejet 4. maja 2007, v njem pa so znanstveniki skušali odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in preprečiti podnebne katastrofe.
V tretjem poročilu znanstveniki ugotavljajo, da ima svet na voljo tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, a za znižanje izpustov toplogrednih plinov mora ukrepati takoj. Za preprečitev katastrofe ostaja človeštvu le še nekaj let časa.
Da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja, da bi omejili višanje temperature, se morajo izpusti toplogrednih plinov stabilizirati najkasneje v osmih letih, do leta 2015. Do sredine stoletja pa se morajo izpusti v primerjavi z letom 2000 znižati za med 50 in 85 odstotkov.
Stroški za zmanjševanje klimatskih sprememb so po ocenah IPCC zaenkrat še obvladljivi. Stroški za omejitev segrevanja ozračja na še sprejemljiv razpon bi na leto znašali manj kot 0,12 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda, piše v poročilu. Po mnenju klimatologov bi lahko uporaba okolju prijaznih tehnologij svetovno gospodarsko rast celo nekoliko pospešila. Imamo vso tehnologijo, ki jo potrebujemo za zajezitev težave, menijo strokovnjaki.
Trenutni napori so usmerjeni v to, da se temperatura ne bi povečala za več kot dve stopinji Celzija, a tudi tako majhno povišanje bi lahko za dve milijardi ljudi pomenilo pomanjkanje pitne vode do leta 2050, med 20 in 30 odstotkom rastlinskih in živalskih vrst pa bi grozilo izumrtje, ugotavlja IPCC.
Pravočasno uvajanje biogoriv, obnovljivih virov energije, večja energetska učinkovitost in ostali podobni koraki lahko ublažijo svetovno katastrofo. Znižanje izpustov je možno, če se svet odpove gorivom kot je premog, poskrbi za večjo energetsko učinkovitost in znatno zmanjša krčenje gozdov.
Prispevek je povzet po poročilu »Medvladnega panela za podnebje«, ki ga najdete na njihovi spletni strani www.ipcc.ch
GLASBA:
Tudi jaz vplivam na svet. Slaba novica pri tem je, da ne morem ubežati odgovornosti. Dobra novica je, da lahko vplivam na spremembe. Zaradi posledic podnebnih sprememb, se človeštvo bolj zaveda kako smo medsebojno povezani, kako lahko naš način življenja istočasno vpliva na naše okolje in na življenje drugih ljudi po svetu. Sodobna trgovina, mednarodni promet, dosežki telekomunikacijskih znanosti nas še bolj povezujejo. Ne moremo si več zatiskati oči pred problemi drugih, pri katerih smo udeleženi, pa če si to želimo ali pa ne. Če nič drugega, danes ne moremo trditi, da ne vemo kaj se dogaja na drugih koncih sveta.
»Nomadska šola« je potujoča karavana za neformalno učenje in predstavljanje tem, kot so podnebne spremembe, medkulturni dialog in svetovna trgovina, na zabaven in človeku prijazen način. Partnerji pri tem zanimivem projektu so Društvo Afriški center, Fokus – društvo za sonaraven razvoj, Društvo Humanitas, ter Zavod Ekvilib.
Namen nomadske šole je obveščanje širše javnosti o svetovnih izzivih kot so medkulturni dialog, pravična trgovina in majhnih korakov, ki so potrebni za boljšo energetsko učinkovitost in učinkovito ter odgovorno uporabo naravnih dobrin. Poslanstvo projekta prihaja iz zavesti, da si ne moremo več privoščiti porabe, kot jo imamo sedaj, predvsem ob upoštevanju dejstva, da svetovno prebivalstvo narašča in da vedno več ljudi v svetovnem merilu živi v revščini.
O Nomadski šoli in o drugih podobnih projektih smo se ob priložnosti pogovarjali z Evo Marn iz društva Humanitas in Ibrahimom Nouhoumom iz društva Afriški center.
Nomadska – pogovor1
GLASBA:
Z Živo Gobbo iz društva Focus smo se pogovarjali o poslanstvu nomadske šole in o projektih društva za sonaraven razvoj.
Nomadska – pogovor2
Barbara Umnik v sklopu projekta Nomadske šole zastopa Zavoda Ekvalib.
Nomadska – pogovor3
GLASBA:
Christian Brandt prihaja iz Nemčije in je v sklopu društva Focus vodja projektov in programa, ki se ukvarja z energijsko učinkovitostjo.
Nomadska – pogovor4
Podrobnejše informacije o partnerjih v omenjenem projektu in druge informacije v zvezi z ekologijo in sorodnimi vprašanji najdete na naslednjih spletnih straneh:
O projektu Nomadske šole lahko obiščete spletno stran www.tuditi.si, Zavod Ekvalib najdete na www.zavodekvilib.si, Focus na www.focus.si, društvo Humanitas pa na www.humanitas.si.
Pogovor je v celoti dosegljiv v posnetku, ki ga najdete v sklopu Poslušalnice, arhiva zvočnih posnetkov, na naši matični spletni strani www.zofijini.net.
GLASBA:
S tem Zofijini ljubimci za danes zaključujemo. Vabljeni na številne prilike ob boku svetovnega dneva filozofije, ki ga uradno beležimo jutri. Ob tej priliki bomo Zofijini na Štuku pripravili posebno okroglo mizo z naslovom »Harry Potter in vrednote mladih«, ki se bo začela ob 18.00 uri. Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Lilijana Burcar, dr. Meta Grosman in Andrej Adam, večer pa bo povezovala Darka Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica revije Otrok in knjiga. Vabljeni. Še vedno pa vljudno vabljeni tudi k obisku Šole politične pismenosti, ki vsako sredo poteka v Pekarni. Vse informacije in vsebine, ki bi vas utegnile zanimati, najdete na naši poučni in družbeno kritični internetni strani www.zofijini.net. Svoja mnenja o oddaji in o naših dejavnostih lahko podate na filozofskem forumu www.mislec.net, ali pa jih k nam posredujete na naslov zofijini@yahoo.com. Ponovno nam lahko prisluhnete ob tednu osorej. Srečno!
Avizo