AVIZO
Zofijini ljubimci smo štajerska civilno-družbena iniciativa, ustanovljena jeseni leta 1996. Združuje nas želja po širjenju humanistične misli. Želimo animirati družboslovno in filozofsko srenjo na širšem Štajerskem. V marcu leta 2001 se je naša “iniciativa s humanistično vizijo” preoblikovala v društvo, ki ima polno ime “Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike”.
Odslej bomo vsak petek po 18. uri nekaj minut tudi v družbi poslušalcev Štajerskega vala. Vabimo vas k razmisleku ob poslušanju vsakokratne teme, ki se je bomo lotili. Vsebine bomo črpali iz vsakdanjega življenja, danes je v ospredju novinarska etika.
Pred nekaj dnevi je v slovenskih medijih kot vihar odjeknila novica o vdoru obritoglavcev na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer naj bi se zgodil tudi pretep med njimi ter udeleženci predavanja o sovražnem govoru. O tem se je pojavilo vrsto novinarskih člankov. Poslušajmo sedaj nekaj odlomkov, ki so bili objavljeni po različnih medijih; tako časopisnih, kot tudi na medijskih spletnih straneh ter v elektronskih medijih.
Vsi prebrani odlomki so neposredni prepisi.
»V sredo je okroglo mizo z naslovom Sovražni govor, nacionalizem in neofašizem v Sloveniji, ki so jo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravili študenti, zmotila skupina okoli desetih posameznikov, ki so se opredelili kot nacionalsocialisti. Del okrogle mize so poslušali, čeprav so jih preostali udeleženci pozvali, naj jo zapustijo, saj na fakulteti ni prostora za nestrpnost in fašizem. Ko so uvideli, da se dogodek tudi snema, jih je večina odšla, eden od njih pa je želel fizično obračunati z enim od udeležencev okrogle mize, pri čemer se je ta izmaknil, tako da je dobil “zgolj” udarec po roki, ki mu je iz roke izbil fotoaparat.« In dalje, še vedno isti prispevek: »Napad je bil organiziran!«
Poglejmo k naslednjemu mediju.
»Skupina socialistov, ki je na filozofski fakulteti danes širila sovražni govor in neosocialistično propagando ter se zavzemala za ideološko preganjanje drugače mislečih in uveljavitev verbalnega delikta v Sloveniji se je na filozofski fakulteti ob poskusu odstranitve nacionalnih socialistov iz predavalnice (domnevno zato, ker so se zaradi njihove prisotnosti počutili ustrahovane) spopadla z njimi.«
No, da ne bo preveč citatov, spoštovano poslušalstvo je že ugotovilo kam pes taco moli, bo dovolj zgolj kratek povzetek načina podajanja prispevkov na to temo. Veliko novic je bilo podanih senzacionalno. Ne upam trditi, da je bila tako podana večina prispevkov, toda skorajda vsi pregledani, naj bodo povzeti s strani opredeljenih ali tudi neodvisnih medijskih institucij. Večina jih je poročala, da je prišlo do pretepa in do napada obritoglavcev in oh in sploh in skratka, menda je manjkalo čisto malo, pa bi prišlo do državljanske vojne. Če ne celo do svetovne. Ali pa vsaj do uničenja ljubljanske Filozofske fakultete. Tako bi vsaj lahko sklepali na podlagi podanih novic in ocen.
Zakaj se je tokratna oddaja začela z dogajanjem na Filozofski fakulteti v Ljubljani? Samo zato, ker so prej omenjeni članki povedali več o svojih avtorjih kot pa o resničnem dogajanju. Ali rečeno drugače; novinarji so napisali mnogo več od tistega, kar se je v resnici zgodilo. In takega poročanja je že toliko, da tega sploh ne opazimo več. In kaj na to poreče novinarski kodeks?
Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti.
8. Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.
11. Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti jasno razvidna.
20. Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.
21. Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev ter njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.
Suhoparno naštevanje členov novinarskega kodeksa ni samo sebi namen. Na nekaj primerih bomo pokazali, da se ga v poročanju pogosto… Pozablja? Ne vem, če ravno pozablja, prej povsem namerno krši. Zgolj nekaj primerov, ki so zelo odmevali v javnosti in ki se jih, cenjeno poslušalstvo, zagotovo še spomnite.
Prvi primer, pretep na Filozofski fakulteti, ki je bil omenjen na začetku oddaje. Preverjeno pri udeležencih okrogle mize, da ne bo pomote. Pretepa ni bilo. Obritoglavci so res prišli, se označili kot nacionalsocialisti, nato pa so povsem mirno spremljali predavanje. Ob odhodu jih je eden od udeležencev kljub večkratnim prošnjam in opozorilom naj preneha s svojim početjem še naprej snemal in fotografiral, nakar ga je eden od obritoglavcev odrinil. In pri tem je res padel na tla fotoaparat. Nato je tista skupina obritoglavcev prizorišče povsem mirno zapustila.
Seveda ne gre za zagovor obritoglavcev, tukaj jih ne jemljem v bran, gre za spoštovanje prvega in osmega člena kodeksa, ki govorita o neponarejanju informacij. In konec koncev, kako lahko nekdo vdre na javno zasedanje, če zgolj pride in spremlja dogajanje? Zakaj zavajati javnost in delati škandal iz nečesa, kar je vredno kvečjemu kratke opombe v črni kroniki ali pa še tega ne? No, vsaj nekaj je treba priznati, večina medijev je novico po nekaj urah umaknila iz svojih spletnih portalov, toda škoda je bila že narejena.
Enajsti člen govori o ločitvi novice od komentarja. Ste kdaj pozorno poslušali novice o iraški vojni? Na eni strani ameriški vojaki, good guys, na drugi iraški uporniki, nemalokrat teroristi. Že po definiciji bad guys, saj je oznaka terorista na podzavestni in na realni strani zelo negativna. Takisto je bilo poročanje o vojni za Čečenijo ter o dogajanju o še mnogih drugih kriznih žariščih. Ampak dodajanje vrednostnih oznak v novici je že komentiranje, to pa ni nikoli objektivno, kar naj bi novica bila, temveč vedno subjektivno.
In dvajseti ter enaindvajseti člen, ki govorita o zasebnosti ter upoštevanju načela nedolžnosti pri poročanju iz sodnih procesov. Primer Fritzl, kjer se ni govorilo o domnevnem storilcu, pač pa kar o zločincu, še preden se je sodni proces pravzaprav začel. Ne glede na pretresenost, ne glede na zgroženost, pri oblikovanju novice je treba pustiti čustva ob strani, kdor pa tega ni sposoben ne bi smel poročati o dogodkih, v katerih je čustveno udeležen.
Novinar je v službi javnosti in tega bi se moral zavedati. Naj nam je to všeč ali ne, še vedno so četrta veja oblasti, čeravno neuradna. Imajo izreden vpliv na naše življenje, saj si mnenja ustvarjamo na podlagi informacij, ki jih novinarji posredujejo. Zato je morda primeren čas, da se tudi potrošniki informacij zavemo svoje moči, uporabimo kritično mišljenje in si ne pustimo več serviranja mnenja ampak zgolj informacij. Ki naj ne bojo prebarvane z rumeno barvo in naj bodo brez novinarskih rac.
Za konec še to. Ste vedeli, da so novinarji v bolj poštenih časih morali nepreverjene informacije označiti s kraticami n.t. Če to preberemo potem zvene “ente”. V nemškem jeziku je die Ente raca in od tod ime novinarska raca.
Avizo
Oddaja poteka na radiu Štajerski val http://www.stajerski-val.si/cms/. Oddajo je mogoče poslušati vsak petek okoli 18h. Preko spleta lahko oddajo slišite na: http://www.stajerski-val.si/cms/iradio.htm