AVIZO
Zofijini ljubimci smo štajerska civilno-družbena iniciativa, ustanovljena jeseni leta 1996. Združuje nas želja po širjenju humanistične misli. Želimo animirati družboslovno in filozofsko srenjo na širšem Štajerskem. V marcu leta 2001 se je naša “iniciativa s humanistično vizijo” preoblikovala v društvo, ki ima polno ime “Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike”.
Odslej bomo vsak petek po 18. uri nekaj minut tudi v družbi poslušalcev Štajerskega vala.
Vabimo vas k razmisleku ob poslušanju vsakokratne teme, ki se je bomo lotili. Vsebine bomo črpali iz vsakdanjega življenja, danes bo ponovno v ospredju gospodarstvo.
Univerzalni državljanski dohodek
Republika Slovenija ima v svoji ustavi zapisanih mnogo členov. Eden izmed njih pravi, da je republika Slovenija socialna država. To niso in ne bi smele nikoli postati zgolj besede, nek zapis brez prave vrednosti. Ustavna označba neke države za socialno, prinaša s seboj ogromno odgovornost, ki bi se je morali zavedati tako pisci ustave, kot tudi politiki, ki so prvi njeni izvajalci. Vsaj morali bi biti. Toda glede na vse še neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča, gre včasih o dobronamernosti ljudskih odposlancev tudi podvomiti.
Kaj izraz »socialna država« sploh pomeni? Leksikon pravi, da je socialna država tista, v kateri so ukrepi socialne politike temeljna sestavina pravnega reda in politike. Je sodba o tem, ali je naša država socialna ali je prepuščena vsakemu posamezniku.
Oddaja se bo tokrat dotaknila zelo zanimive teme, ki bi lahko bila temelj socialne politike. Govor bo namreč o univerzalnem državljanskem dohodku. Izbira teme seveda ni naključna. Po eni strani se ta tema počasi in vztrajno prebija na prve strani relevantnejšega tiska, po drugi strani pa je kriza vedno dobra priložnost, da družba premisli kako naprej.
In ravno univerzalni državljanski dohodek je ena izmed idej, ki jih je vredno premisliti.
Kaj pravzaprav je univerzalni državljanski, oziroma še z drugim imenom, temeljni osebni dohodek? Na kratko – to je dohodek, ki ga dobi vsak državljan neke države takoj, ko izpolni zakonsko določeno starost. Dohodek se izplača neposredno iz državne blagajne, ne glede na status ali premoženjsko stanje državljana. Da, državljana in ne upravičenca. Kajti državljanstvo in izpolnjena minimalna starost sta edina pogoja. Socialni status, premoženjsko stanje, način življenja, veroizpoved, spolna usmerjenost, politična pripadnost, izobrazba ali kar je še podobnih stvari, pri izplačilu univerzalnega osebnega dohodka ne igrajo nobene vloge. Višina univerzalnega dohodka je zakonsko določena in povsem enaka za vse, tako za revne kot tudi bogate. Za brezdomce in nepremičninske mogočneže.
Bistvo ideje univerzalnega osebnega dohodka je, da se vsakemu prebivalcu omogoči osnovno preživetje. Določi se minimalen strošek najbolj osnovnih osebnih potreb, ki jih ima posameznik za preživetje in toliko denarja mu nato država neposredno nakaže na osebni transakcijski račun. Kasnejše preverjanje namenske porabe ni predvideno in država do tega nima nobene pravice.
Ravno zaradi univerzalnosti izplačevanja in nepreverjanja namenske porabe se za UDD včasih uporablja tudi izraz brezplačno kosilo.
Omogočanje osnovnega preživetja s pomočjo univerzalnega osebnega dohodka ima, tako vsaj pravi teorija, ogromno pozitivnih posledic. Prednosti je dosti preveč, da bi se jih dalo našteti v nekaj minutah, zato si oglejmo le nekatere najbolj očitne.
Sistem raznih socialnih pomoči, ki ga pozna zahodna Evropa je zapleten, nepregleden, za uporabnika neprijazen in dostikrat tudi naravnost ponižujoč. To so spoznali bolj ali manj vsi, ki so bili socialnih pomoči kadar koli deležni. Skakanje od okenca do okenca, od urada do urada, srečevanje z, če smo pošteni, dostikrat neprijaznimi, osornimi ter vzvišenimi uradniki, ki se včasih vedejo, kot da je stranka tam zaradi njih in ne obratno.
UDD bi te probleme elegantno rešil. Različne oblike socialne pomoči bi bile z njim ukinjene. Nadomestilo za brezposelnost, enkratne ali mesečne denarne pomoči in še bi se dalo naštevati, vse to bi bilo enostavno nadomeščeno s tem novim finančnim transferjem. Stvari bi bile jasne in pregledne. Zaradi dostikrat nerazumljivih obrazcev, prikritih časovnih rokov, pomanjkljivih informacij ali zaradi katere koli druge birokratske ovire, v tem primeru iz sistema ne bi izpadli niti funkcionalno manj pismeni.
Univerzalni osebni dohodek bi bil, tako vsaj predvidevajo strokovnjaki, tudi dodaten spodbujevalni dejavnik gospodarstva. Marsikdo med nami ima, denimo, zanimive podjetniške ideje, ki pa jih ne more ali ne upa uresničiti zaradi finančne varnosti. Pomislimo samo na ljudi, ki trpijo na neželenih delovnih mestih, jih pa ne upajo zapustiti in zamenjati zaradi strahu pred morebitnim neuspehom pri iskanju druge službe. Podjetniška inovativnost pač zahteva svoje tveganje, ki je pogosto že kar nerazumno visoko. S tem nimam v mislih ekscesov pri finančnem mešetarjenju, govorim preprosto o tveganju, ki ga posameznik sprejme, ko pusti delo v nekem podjetju ter gre na svoje. To je proces, ki zahteva kar nekaj časa, pa tudi denarja in v tem času se posameznik dostikrat znajde v nezavidljivem finančnem položaju, brez dohodkov in brez možnosti prejemanja socialnih pomoči.
V primeru UDDja bi se ljudje dosti lažje odločali za tovrstne eksperimente, saj bi se zavedali, da tudi v primeru neuspeha ne bodo končali na ulici brez evra v žepu. Tudi v primeru neuspeha bi imeli omogočeno preživetje v vmesnem obdobju, dokler si ne bi finančno opomogli v podjetniških vodah ali pa si ne bi našli nove zaposlitve.
Nekateri nasprotniki univerzalnega državljanskega dohodka so mnenja, da bi tovrstni finančni transfer ljudi spodbujal k brezdelju. Zakaj pa bi hodil v službo, če tako ali tako dobim vsaj nujno potrebne finance od države, ne glede na to ali kaj delam ali sploh nič? No, temu ni nujno tako. Kar se brezdelja tiče, seveda.
Univerzalni osebni dohodek ni zgolj neka akademska teorija, pač pa tudi že nekajkrat v praksi izveden poskus. Na žalost se tega poskusa še nihče ni lotil v velikem merilu, so bili pa izvedeni v manjših lokalnih skupnostih in to zelo uspešno.
V Namibiji denimo so pred leti izbrali vas Otjivero za poskusno uvajanje UDDja. Vaščani sicer niso dobili denarja neposredno na svoje račune, so jim pa razdelili neke vrste kreditne kartice z določenim mesečnim zneskom. Pričakovanje je bilo, da bodo ljudje denar enostavno zapravili in se držali brezdelja, rezultati pa so pokazali vse drugo, le tega ne. Stopnja alkoholizma se ni zvečala niti za odstotek; ravno nasprotno, nekateri ljudje so dobili ponovno upanje v boljše življenje. Stopnja podhranjenosti otrok je padla skorajda na nič. Otroci so začeli množično obiskovati šolo, saj jim ni bilo treba vseh dni preživeti na poljih zaradi pridelave vseh prehrambenih rastlin, povečala se je ponudba na trgu dela, prav tako pa se je povečala tudi želja ljudi po zaposlitvi. In kar je zelo pomembno, skorajda čez noč se je izredno dvignila stopnja podjetnosti in samozaposljivosti, saj so si ljudje lahko privoščili pustiti sramotno plačana delovna mesta in so lahko preverili svojo podjetniško sposobnost.
Pravzaprav je Brazilija prva država na svetu, ki je začela univerzalni državljanski dohodek uvajati na celotnem ozemlju svoje države. Projekt je sicer še v začetni fazi, saj je trenutno UDDja deležna le približno četrtina prebivalstva. Prvi odzivi so zelo pozitivni in v nekaj letih Brazilci pričakujejo, da bodo prva, zares socialna država.
Kako pa je s tem pri nas? Razmišljanja v tej smeri so, postajajo čedalje glasnejša in morda, samo morda, nas bo sedanja kriza pripeljala celo do točke, ko se bo vse skupaj začelo tudi odvijati v praksi. Zadeva niti ne bi bila tako zelo draga. Za izplačila UDDja se predvideva zahteva po okoli 15% BDPja, že sedaj pa se za socialne pomoči namenja okoli 20 do 25% evropskega BDPja. V veliki meri ravno na račun težko zaposljivih oseb, ki bi v primeru neuspešnega poskusa zaposlitve izgubile pravico do pomoči.
Je že res, da bi uvedba univerzalnega državljanskega dohodka pomenila veliko spremembo za celotno družbo. Res je, da bi bilo treba na novo urediti davčno , zdravstveno in pokojninsko politiko. Res je tudi, da bi to zahtevalo veliko naporov. Ampak so to dovolj dobri razlogi, da že samo misel na UDD odrinemo na stran? In če ni sedaj pravi čas za premislek o neki spremembi, kdaj pa bo?
Poslušali ste oddajo Zofijinih ljubimcev, prisluhnite nam spet naslednji petek okrog 18. ure.
Pohvale in kritike ste vabljeni poslati na elektronski naslov zofijini@yahoo.com.
Vabimo vas tudi, da obiščete našo internetno stran www.zofijini.net, kjer lahko izveste več o naših dejavnostih .
Za Zofijine ljubimce sta o novih možnostih razmišljala Mitja Godnjavec in Lucija Hercog
Srečno!
Avizo
Oddaja poteka na radiu Štajerski val http://www.stajerski-val.si/cms/. Oddajo je mogoče poslušati vsak petek okoli 18h. Preko spleta lahko oddajo slišite na: http://www.stajerski-val.si/cms/iradio.htm