Avizo
Dobrodošli in dobrodošle v oddaji Zofijinih ljubimcev!
V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja filozofije za otroke in srednješolskega predmeta filozofija. V današnji in prihodnji oddaji se bomo v izbranih odlomkih dotaknili nekaterih na posvetih predstavljenih prispevkov.
V današnji oddaji bomo prisluhnili posnetkoma predstavitev profesorice filozofije, magistre Tatjane Rozman, katere prispevek se je spraševal »Smo učitelji filozofije sodobni sofisti?« in prispevku profesorja doktorja Borisa Vezjaka, ki se je lotil preiskave treh po njegovem najpogostejših pozicij učitelja filozofije v razredu: nevtralizma, subjektivizma in solipsizma.
Želimo vam prijetno poslušanje!
Glasba
Na četrtem enodnevnem posvetu o statusu filozofije v šoli, ki je tudi letos potekal na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru, smo pod naslovom »Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?« govorili o vprašanju statusa učitelja filozofije: kaj tvori dobrega učitelja, v čem se kaže njegova kompetenca in kvaliteta? Je morda takšno vprašanje zastavljeno napačno in razprava o dobrem učitelju ni zvedljiva na nek konkretni opis lastnosti? Na kakšne težave naletimo pri kurikularnih in šolskih predstavah o njegovem delu na srednji šoli in fakulteti, v čem te odstopajo od realne prakse ali morda pričakovanj med dijaki in študenti? Kaj dijaki pogrešajo pri učitelju in kaj učitelji filozofije pogrešajo pri sebi in najdejo pri drugih profilih učiteljev, morda celo v primerjavi z drugimi disciplinami in vedami? Obstaja kaj takšnega kot lastnost X, ki naredi učitelja filozofije za povsem drugačnega od učiteljev drugih družboslovnih, humanističnih ali prav vseh področij? Predstavitvam lahko v neokrnjenih posnetkih prisluhnete v rubriki Poslušalnica na spletni strani zofijini.net: www.zofijini.net
Glasba
Profesorica filozofije in zgodovine na Gimnaziji v Celju, Tatjana Rozman, je za posvet pripravila prispevek z naslovom »Smo učitelji filozofije sodobni sofisti?«
Pozicija in metoda, ki jo je v filozofijo vpeljal Sokrat, je za današnji čas še kako ključna. Sokrat je, kot vemo, trmasto vztrajal pri živem dialogu. Tudi danes je dialog seveda koristen, pogosto govorimo o pomanjkanju tovrstne prakse. Izhajajoč iz situacije, ko ima vsak pravico do svojega mnenja, je nujno, da nasproti temu postavimo pravico do vedenja. Vednosti si ne zagotovimo z uveljavljanjem monopola nad resnico, kot je izpostavil že Sokrat, ko je trdil »vem, da nič ne vem…«, pot do vednosti ni lahka, na koncu metode je spoznanje, ki ima težo. Nujno je upoštevati tudi modrost starejših mislecev, kot pravi Platon v »Teajtetu«, ki nam je lahko velika opora pri iskanju pravih argumentov. Bistvo sokratskega dialoga pa je, kot vemo, pretrganje popkovine, vzpostaviti lastno, suvereno mišljenje. Če živimo danes v dobi, ki spominja na sofistiko v antiki, ko na vsakem koraku kdorkoli ponuja svoje mnenje, predvsem pa širi predsodke, je filozofija lahko eno in drugo. Ni nujno, da sofistiko kot takšno vzamemo samo kot nekaj slabega. Beseda sofistika je nekoč pomenila izobrazbo in sofisti so veljali za ugledne in predvsem koristne v družbi. Ta ugled si danes laže prilasti nekdo, ki od poslušalcev ne terja miselnega napora. Ljudem se danes vsiljuje prepričanje, da nujno potrebujejo uspeh, saj jim samo ta nudi potrditev. Prisluhnejo tistim, ki jim kažejo načine, kako ga uresničiti. Apelirajo na njihovo izbiro in svobodo, saj je danes vsak odgovoren zase, tudi za lasten neuspeh. Iščejo motivacijo in izberejo zdaj en, zdaj drug način, ki jim ga je nekdo predstavil. Šola pri tem ni kakšna rajska oaza, kjer bi bili na delu drugačni mehanizmi. Šola je del te strategije, ki rangira veščine in znanje po tržni lestvici in vednost spreminja v instrument moči.
Posnetek
Glasba
Dr. Boris Vezjak je za posvet pripravil pregleden prispevek pod naslovom »Tri pozicije učitelja filozofije v razredu: nevtralizem, subjektivizem in solipsizem«
Osnovna dilema nastopa v predavalnici je, ko gre za pedagoško metodo, lahko naslednja: mora učitelj filozofije zgolj informirati in poučevati svoje dijake ali študente o različnih svetovnih filozofskih nazorih, filozofemih, problemih in utemeljitvah, ki jih filozofi ponujajo, ali pa mora zagovarjati kakšnega med njimi, zavračati druge, napraviti preferenčno listo, se opredeliti glede filozofskih metod in s tem ne slediti logiki nepristranosti?
Kje naj postavi mejo učnemu načrtu in kako naj ga izpelje, da bo ravnal prav in končno po svoji vesti, saj ni možno predpostaviti, da je filozofska resnica neskončno pluralna, s čimer bi bistvo filozofije postalo povsem nedosegljivo? Če prvo, kaj na stori takrat, ko vendar ima preferenčno listo in odnos do nekega filozofa ali filozofinje? Naj svojo naklonjenost prikrije in zanika, nenaklonjenost pa zatre? Kako to sploh izvesti? Lahko se zgodi, da zavrača vse pozicije, ker je dal prednost svoji – in ta ni nujno povezana s katero od naštetih.
V prispevku dr. Vezjak poskuša razviti tri možne pozicije, ki jih lahko zavzame učitelj filozofije, in navesti možne posledice. Prva je nevtralizem, ekvidistanca do vseh pozicij in svetovnih nazorov, brez posebne preference do katere med njimi. Druga je subjektivizem, subjektivna preferenca do avtorjev, filozofskih epoh in metod, toda brez svoje lastne filozofske pozicije, obravnava vseh skozi njihovo medsebojno vrednotenje, pri kateri objektivizem ni in ne želi biti merilo. Tretja je solipsizem, ta je sicer daleč najredkejša, kjer je neskrito izpostavljena subjektivna preferenca do lastne filozofske pozicije kot najboljše, obravnava vseh drugih pa je v razredu izpeljana skozi očala svoje.
Posnetek
Glasba
Toliko smo pripravili za današnjo oddajo, še kakšen prispevek iz posveta »Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?« bomo objavili v prihodnji oddaji, ko mu bomo pridružili še pogled na srečanje z naslovom »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi«, ki je potekalo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Zahvaljujemo se vam za pozornost, hkrati vas vabimo k obisku naše spletne strani, če pa bi z nami radi navezali stik, vas vabimo, da nam pišete na mail naslov: zofijini@gmail.com.
Oddajo je pripravil Robert. Skozi oddajo smo poslušali glasbo, ki je pod licenco Creative Commons prosto dostopna na straneh spletnega arhiva »Internet Archive«.
Vse dobro do naslednje prilike!