19. 9. 2016

Znanost in naravni jezik (1. del)

V razpravi o jeziku v visokem šolstvu in v znanosti se soočajo zagovorniki uporabe angleščine na visokošolskih ustanovah in v znanosti ter branilci slovenščine. Na mnenja, ki zmanjšujejo pomen razprave, se ne bomo ozirali. Če bi namreč s kakšnim predpisom kakorkoli povzdignili angleščino v privilegiran položaj, bi sistemsko spremenili splošno jezikovno politiko v visokem šolstvu.

V sedanji ureditvi je učni jezik slovenski, v posebnih primerih in v omejenem obsegu pa lahko študijski proces poteka v kakšnem tujem jeziku. Ta ureditev doslej ni povzročala težav. Njena odlika je, da je odprta za vse neslovenske jezike. Angleščina se lahko v sedanjem sistemu uveljavlja kakor vsak tuji jezik – in se doslej tudi je uveljavljala, celo najbolj med vsemi tujimi jeziki. Kakšen poseben privilegij za angleščino potemtakem ni potreben. Niso je preganjali, velika večina predavanj v tujem jeziku je bila in je v angleščini, malone vsa neslovenska študijska literatura in druga gradiva so v angleščini. Privilegij za angleščino bi normaliziral in še okrepil sedanjo nesorazmerno prevlado enega tujega jezika.