Složni v nevednosti

Veliko smo lahko brali o funkcionalni nepismenosti Slovencev. Po raziskavi OECD smo med zadnjimi med razvitimi državami. Domače raziskave vključijo tudi bolj logične matematične zadeve in: “Rezultati nekaterih raziskav, ki so potekale v okviru tega projekta, so bili skrb vzbujajoči: le 59,1 odstotka Slovencev je znalo v telefonskem imeniku poiskati določeno telefonsko številko, 77,5 odstotka jih je iz voznega reda razbralo prihod vlaka, le 33,8 odstotka pa jih je bilo sposobnih na avtokarti poiskati Ljubljano in Krško ter izračunati razdaljo med njima.” Te podatke sem pred časom že citiral, a me še vedno vznemirjajo. Da bi imeli kak poseben (ne)logičen, (ne)matematičen, (ne)pismen gen, ni mogoče, zato vzrok očitno tiči v okolju. Kaj je bilo v naši preteklosti takega, da so uspešneje preživeli tisti, ki niso znali seštevati ali funkcionalno brati? In zakaj se razmere niso spremenile? V šolah smo se nedvomno naučili pisati in računati, v vsakdanjem življenju pa je oboje najbolje čim prej pozabiti. Zakaj?