Renata Salecl, filozofinja in sociologinja
Srečali sva se na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani, kjer je že vrsto let zaposlena. Do Inštituta se pride skozi majhen stranski vhod na Pravni fakulteti, po ozkem stopnišču mimo knjižnice in še nadstropje ali dve višje do njene pisarne, ki je tudi svojevrstna knjižnica, le da knjige v njej zasedajo tudi dobršen del mize, stolov, se kot kake plezalke od tal dvigajo proti stropu … Na enem koncu zagledam kup novejših raziskav s področja sociologije in nevroznanosti, na drugem nekaj filozofskih naslovov, na policah klasike, kot sta Lacan in Freud – vse to so navsezadnje področja, s katerimi se Renata Salecl ukvarja in o katerih predava v Londonu in v ZDA. Ko spregovori, so njeni odgovori dosledno dobro premišljeni, artikulacija pa jasna, kar je bržkone povezano z dejstvom, da je svojo misel sicer primorana spraviti v angleščino, s tem pa jo »bolj disciplinirati«. K naštetim kupom knjig bi lahko dodali še izdaten kup njenih lastnih, povečini na temo tesnobe, izbire in ljubezni. Kar je dovolj široko področje, da jo je mogoče vprašati skorajda karkoli o zapletenem ustroju delovanja posameznika in družbe.