18. 6. 2018

Protesti in pečene piške

Stala sem na stopnicah in gledala v kotanjo v izteku, nekoliko v zadregi in obotavljaje se, kot bi zrla v bazen z ledeno mrzlo vodo. Ali lavo. Ali čim podobnim. Pa ni bilo nič tako groznega spodaj. Ploščad se je počasi polnila z ljudmi, nekateri so imeli s sabo transparente, drugi otroke, tretji oboje, četrti nič od tega. Shod se je začel pred kakšnimi dvajsetimi minutami, a ni kazalo, da bi človeška reka vzvalovala, da bi prestopila meje trga nasproti parlamenta, se prelila na ulice in v svoj tok posrkala še koga. Prišli so prepričani, angažirani, v protestih prekaljeni. Drugi so še naprej pestovali svojo brezbrižnost ali jo prav tisti trenutek sprehajali po trgovinah, pojili s pivom ali aperolom in ji privoščili mirno sedenje kje v senčki.