Medijski odmev, ki ga je dobil aprilski pohod za znanost v svetovnem merilu, in tisti, ki ga je dobil slovenski pohod, sta vsekakor spodbudna …/…/. Prav javno (državno) financiranje znanstvenega raziskovanja in s tem skrb za obstoj in razvoj ustanov (univerz, inštitutov pa tudi zasebnih zavodov) je ključno za svobodno temeljno raziskovanje, brez katerega v zadostni »kritični masi« na dolgi rok tudi zaželenih učinkov na ravni »uporabnega« raziskovanja ne more biti. Treba pa je pripomniti, da je medijski odsev pohodov za znanost vendarle temeljil na poenostavljeni, če že ne idealizirani podobi znanosti in znanstvenikov. Iz zgodovine znanosti, ki je bila prisiljena preživeti v različnih družbenih okoliščinah, vemo, da je ta v vseh režimih – od grške demokracije in kitajskega mandarinstva prek fevdalnih ureditev do kapitalističnih in socialističnih režimov – na koncu koncev vedno proizvajala znanje. Toda prav tako vemo, da kvantiteta in kakovost tega znanja nista bili vedno enako visoki. Torej je odnos »širše družbe« (kar koli že to je) zelo pomemben. Toda s tem vsa aktualna problematika znanosti še ni izčrpana; obstaja namreč tudi druga plat, ki zadeva njeno ponotranjanje družbenih razmerij, kar vpliva na sistem raziskovanja. Ta poleg zaresne znanosti proizvaja tudi veliko ‘blefa’, zvezdništva ter uprizarjanja znanstvene uspešnosti. Vse to povzroča veliko vzajemnega izključevanja med znanstvenimi disciplinami in posameznimi znanstveniki, pomeni pa tudi podlago za ravnanja, ki se oddaljujejo od znanstvene etike in se včasih bližajo klientelizmu ter celo korupciji.
5. 6. 2017
Pohod za kakšno znanost?
Avtor: Darko Štrajn