Franco Berardi – Bifo: (Ne)moč kognitarcev, ki svojo dušo pošiljajo na delo
Pojav kognitivnega dela je prinesel obljubo osvoboditve, a družbena gibanja zadnje pol stoletja so bitko za avtonomijo vednosti s kapitalističnim strojem izgubila. Kaj nam lahko ta gibanja povedo o možnostih današnjih uporov?
Stroju se moramo upreti z lastnimi telesi, je decembra 1964 na Univerzi Berkley v Kaliforniji zaklical študent in politični aktivist Mario Savio med študentskimi protesti proti vojaškemu posredovanju v Vietnamu in vlogi univerze v pripravah na vojno. A čeprav je bila njegova politična imaginacija upora – fizična zaustavitev postopne mehanizacije življenja, dela in izobraževanja – zastarela in retorična, je Savio izpostavil ključno razmerje med znanjem, kapitalom in vojno ter preroško napovedal protislovje novega načina dela, utemeljenega na kognitivni kooperaciji, ki tvori središče ekonomije v postindustrijski dobi, in v kateri je mehanični, industrijski stroj nadomestil digitalni, omrežni stroj.