1. 2. 2018

Kje je solidarnost z Afrinom in Rožavo

Avtor:

Turčija je pred dnevi sprožila operacijo Oljčna vejica, uperjeno zoper (ne samo) kurdsko avtonomno regijo Afrin, ki z regijama Džazira in Evfrat (nekdanji kanton Kobane) tvori Demokratično federacijo severne Sirije, v preteklosti bolje poznano kot Rožava. Topniškemu obstreljevanju so se pridružili letalski napadi in kopenska ofenziva turške vojske ter proturškega dela oziroma (islamističnih) ostankov Svobodne sirske vojske (FSA). Erdogan se je po obračunu s (progresivnim/apoističnim) kurdskim gibanjem doma – nekatera “kurdska” mesta so bila zravnana z zemljo, vodilna imena levo usmerjene stranke HDP so za zapahi – tako neposredno lotil še Kurdov v Siriji. Turško posredovanje v Afrinu je bilo le vprašanje časa, dovolj so se morali zbližati le interesi svetovnih velesil. Da je bil napad na Afrin neizbežen, je predvidel tudi v turškem zaporu skoraj povsem izolirani Abdullah Öcalan (Apo) – prvo ime kurdskega boja v Turčiji in Siriji –, ki je pred leti posvaril pred turškim napadom in kritično dejal, da ni čas za gradnjo tekstilnih tovarn, temveč tovarn za proizvodnjo orožja in streliva. Danes se proti Afrinu valijo moderni turški tanki nemške proizvodnje, tankisti pa fotografe »pozdravljajo« s fašističnimi pozdravi Sivih volkov.