31. 7. 2017

Kako je zamrl projekt razsvetljenstva: vojne, holokavst in upor proti racionalnosti

Avtor:

V zadnjem letu je precejšnje število političnih komentatorjev in analitikov opozorilo na paradigmatski premik v javnem medijskem evro-ameriškem prostoru, in sicer na zaskrbljivo dejstvo, da imajo čustva in subjektivna prepričanja večji vpliv na oblikovanje javnega mnenja kakor resnica. Največja akademska založniška hiša Oxford University Press je temu ustrezno izbrala besedo, ki je po njihovi presoji najbolj zaznamovala leto 2016 – »post-resnica«. Seveda so oblikovalci javnega mnenja vedno lagali, prikrivali in prikrojevali resnico, a medtem ko je nekdaj razkritje resnice in manipulacij povzročalo škandale in množične zahteve po odstavitvi odgovornih, so danes polresnice in laži postale »alternativna dejstva«, ki niso več družbeno sankcionirana. To se da pojasniti s popularnim svetovnonazorskim prepričanjem, da obstaja več resnic in da vaša resnica ni nič boljša ali pravilnejša od naše ali »moje resnice«, in da je vsakdo upravičen do svojega mnenja in do svojih čustev. Resnica in racionalnost – ki jo je zelo na splošno mogoče opredeliti kot uporabo razuma, upoštevanje (znanstvenih) dejstev, pravil logičnega mišljenja ter kritičnost – sta izgubila svoji nekdaj splošno priznani mesti v vrednostni shemi javnega dialoga. Ta družbenopolitičen trend relativiziranja resnice so komentatorji opazili zlasti pri desno usmerjenih političnih gibanjih in ga povezali s Trumpovo kampanjo, alt-right gibanjem, Brexitom in zanikovalci klimatskih sprememb, toda vzrok za predhodno družbeno erozijo zaupanja v resnico in racionalnost je treba v določeni meri pripisati prav teoretikom in intelektualcem leve provenience, iz katere tudi sam izhajam.