Živimo v času, ko se svet spreminja hitreje kot kdaj koli prej. Čeprav je razvoj za družbo nujen, se je potrebno vprašati, ali za vsako ceno, vedno, vselej in povsod. Narava nas opominja, da bo potrebno narediti korak nazaj, dokler še ni prepozno, čeprav na nekaterih območjih našega planete že »bijejo zadnjo plat zvona«.
Strokovnjaki ugotavljajo, da hitre inovacije prinašajo številne prednosti, a tudi izzive, kot so avtomatizacija delovnih mest in potreba po nenehnem prilagajanju novim tehnologijam. Podnebne spremembe, onesnaževanje in izčrpavanje naravnih virov zahtevajo, da živimo bolj trajnostno, kar pogosto pomeni dodatne stroške. Svet je povezan kot še nikoli prej. To pomeni globalni dostop do virov in trgov, a hkrati tudi večjo konkurenco, delovne migracije in ekonomsko neenakost. Geopolitične napetosti in posledično nestabilnost v svetu vplivajo na gospodarstvo, cene energentov in splošno varnostno stanje. Vse večja je potreba po materialnih dobrinah in nenehno iskanje »boljšega«, kar pa vodi do višjih življenjskih stroškov.
Kljub vsem tem izzivom spremembe prinašajo tudi nove priložnosti. Morda je zdaj najbolj primeren čas, da premislimo o bolj trajnostnih, inovativnih in prilagodljivih načinih življenja.
Če želimo ustvariti bolj stabilen, trajnosten in dostopen svet, potrebujemo večplastne strategije. Prehod na obnovljive vire energije, zmanjšanje odpadkov in podpora krožnemu gospodarstvu pomagajo ublažiti okoljske izzive. Ne smemo pozabiti, da nenehno učenje in usposabljanje v skladu z novimi tehnologijami ter spodbujanje kritičnega mišljenja omogočajo boljše prilagajanje hitrim spremembam. Zmanjšanje odvisnosti od globalnih dobavnih verig s podporo lokalnim gospodarstvom lahko zmanjša ranljivost ob krizah. Marsikatera država je sposobna samooskrbe na določenih področjih, a se dogaja, da izdelke raje kupuje na tujih trgih, ker so cenejši in pogosto manj kakovostni. Domače, bolj kakovostne pa običajno prav tako po nizkih cena prodajamo v tujino. Poudarek bi moral biti obvezno na kakovosti namesto količini, trajnostni nakupi in deljenje virov zmanjšajo stroške in vpliv na okolje. Podpora sodelovanju, lokalnim pobudam in družbeni povezanosti pa bi lahko pomagala ublažiti socialne in ekonomske izzive. Dokler domači in tudi tuja delovna sila ni več pripravljena delati za zelo solidno plačilo (tudi do 3.000 evrov mesečno), se postavlja vprašanje, kjer so meje razumnega. Vsi bi želeli imeti več z manj truda, kar je nerazumno, a vse bolj pogosto v sodobni in razviti globalni družbi, medtem ko se v državah v razvoju borijo za golo preživetje.
Ugotavljamo, da se ljudje težko odpovejo ustaljenim načinom življenja, tudi če dolgoročno škodujejo okolju ali ekonomiji. Brez ustreznega izobraževanja in informiranja težko sprejemajo odločitve, ki vodijo v trajnostne rešitve. Prihodnost sveta je torej odvisna od sodelovanja med državami, vendar različne nacionalne strategije in interesi pogosto preprečujejo učinkovito globalno delovanje.
Svet lahko naredimo bolj trajnosten in prijazen do okolja z več ukrepi, ki jih lahko sprejmemo na osebni, skupnostni in globalni ravni. Prehod na obnovljive vire energije, kot so sončna, vetrna in hidroenergija zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv. Žal je še vedno veliko nasprotnikov, predvsem najbolj zadolženih in onesnaževalnih držav sveta (ZDA, Kitajska, Indija …). V kolikor bi upoštevali nasvete strokovnjakov, bi bila trajnostna mobilnost s povečano uporabo javnega prevoza, kolesarjenja in električnih vozil, kar zmanjšuje emisije, samoumevna. Potem se bogataši tega sveta, 1 % ki ima pod palcem v lasti 59 % vsega svetovnega premoženja, nikakor ne bi prevažali v zasebnih letalih, leteli v vesolje in trošili enormen količine denarja za dokazovanje samemu sebi (ne drugim), da so najpomembnejši.
Mi, »majhni in svetu neškodljivi«, se trudimo zmanjševati odpadke in se zavedamo, da ponovna uporaba, recikliranje in zmanjšanje plastike prispevajo k čistejšemu okolju. Podpiramo ekološko kmetijstvo, saj podpora lokalnim in ekološkim proizvajalcem zmanjšuje negativne vplive na tla, vodo in zdravje. Zavedamo se, da je voda naše največje bogastvo, zato je varčevanje z vodo nujno, saj učinkovita raba vode in zbiranje deževnice pomaga ohranjati dragocene vire. Ne pozabimo, da je kar 71 % Zemljine površine pokrite z vodo, 96, 5 % je slane in torej samo 3,5 % pitne vode. Je potrebno še kaj dodati glede skrbi za pitno vodo? Zatorej skrbimo zanjo, kakor tudi za ozelenitev mest, saj več dreves, parkov in zelenih površin izboljšuje kakovost zraka in dobro počutje ljudi.
Na koncu pa ne pozabimo na izobraževanje in ozaveščanje. Več ljudi se bo zavedalo vpliva svojih dejanj, lažje bomo naredili korak naprej k skrbi za naravo. Vsak od nas lahko prispeva k boljšemu svetu, bodisi z majhnimi vsakodnevnimi odločitvami ali s podporo večjim pobudam. Le tako bomo pustili našim zanamcem, da bodo (morda) lahko nadaljevali življenje v tej zahtevni globalni in razdeljeni družbi našega planeta.
Doc. dr., mag. Bojan Macuh