Poročilo
Poletni kamp je potekal od 7. do 13.7.2008 v Portorožu
RAZGLED IZ DIJAŠKEGA DOMA
Okoli 50 študentov se nas je v ponedeljek zbralo pred dijaškim domom v Portorožu. Na vratih dijaškega doma nas je z nasmeškom na ustih pričakalo vodstvo Politussa, ki je med udeležence delilo mape, ki so vsebovale brošuro z najnujnejšimi podatki za celotni teden in obvezno pisalo ter listni blok za izdelavo zapiskov med predavanji (hmmm, le zakaj tega kasneje nisem uporabila v ta namen?). Nastanili smo se po sobah in kmalu je bilo na vrsti že prvo, ogrevalno predavanje. Nakapljali smo se v veliko, klimatizirano sobo, se posedli na dokaj udobne stole. Pozdravil nas je g. Andrej Lukšič, ki je odprl debato o tem kaj si predstavljamo pod naslovom njegovega predavanja Politologija malo drugače. Začele so padati razne ideje in glavna ugotovitev je bila, da je za ”politologijo drugače” nujno potrebno stopiti izven okvirja, a paziti do kod, da se ne oddaljiš od njegovega bistva. Predavanju je sledila okusna večerja. Te smo tekom tedna imeli ali v dijaškem domu ali pa na fakulteti za pomorstvo, par minut hoje stran. S polnimi trebuhi smo se zadovoljni in druženja željni zbrali na športnem igrišču dijaškega doma, kjer se je ob dobri kapljici začel spoznavni večer. Bili smo res super klapa! Takšna množica študentov in tak dober »fluid«, da smo nadaljevali skupna druženja čisto vsak večer in včasih prihajali domov, kot se za poštene ljudi spodobi – podnevi. Zaradi že omenjenih večernih druženj pa niso trpela predavanja…
UVOD V PRVO PREDAVANJE in ANDREJ LUKŠIČ z skico naše debate
Že v torek smo vsi nestrpno pričakovali dopoldansko predavanje Miša Alkalaja z naslovom Teorije zarot. ”Tako teorije zarote kot resnične zarote vladajočih elit so postale neizogiben element informacijske družbe v kateri živimo. Vseh ne moremo kritično preveriti, a mnogokrat smo prisiljeni, da se do njih opredelimo; in kadar ne vemo dovolj, nas ne bi smelo biti sram tega tudi priznati. Ne vem. Ampak izkušnje so me naučile, da razlagam oblastnih elit ne gre verjeti.”, je dejal M. Alkalaj in nas preko zabavnih prosojnic in aktualnih tematik popeljal v svet zarot in nas prijetno presenečal, ko nam je razkrival ozadja dogodkov, za katere smo mnogi verjeli, da jih poznamo…
MIŠO ALKALAJ
UTRINEK IZ PREDAVANJA O TEORIJAH ZAROTE
Popoldansko predavanje je bilo v kontekstu z dopoldanskim. Predaval je M. Milosavljevič in sicer O medijih in politiki. Preko diskurza smo poskušali priti do ugotovitev kako je z mediji pri nas in kako v tujini, kakšen vpliv ima nanje politika, kako preko medijev pridobiva na moči, kakšen je odnos politikov do novinarjev, kakšna je vloga novinarjev v politiki, ali sploh obstaja objektivno poročanje, kaj lahko pričakujemo v Sloveniji v prihodnje, kako je z novim RTV zakonom in zakaj je še vedno kršen, zakaj kljub temu, da je kršen nihče ne dvigne glasu, kako bo z novimi digitalnimi televizijskimi frekvencami, kdo bo dobil svoj kos in kdo o tem odloča. Vse prevečkrat smo dobili občutek, da na vodilnih mestih, kot marsikje drugje, tudi v medijih vse polzi v roke menedžerjev, zaradi prihranka več različnih, pomembnih funkcij opravlja ena oseba, ki seveda nikakor ni kompetentna za vsa področja. Denar se varčuje pri nakupu izobraževalnih oddaj, prodaja pa tisto, kar željni kruha in iger želijo. S tem se krči pestrost programske sheme in dogaja nadzor nad gledalci, ki v svoji želji po zabavi prinašajo vodilnim mastne dobičke.
NA PLAŽI čez dan
Popoldanskemu predavanju je, kot vsak dan, sledila večerja in nato nočno dogajanje na plaži Portoroža in njenih diskotekah, tako, da se bom sedaj osredotočila le še na ”formalni” del dogajanj.
NA PLAŽI ponoči
Sreda…popoldne sta med nas prispela M. Banjac in B. Ilc, ki sta se pripravila za vodenje debate O razmerju med politologijo, političnim in politiko. Seminar je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo skozi »brain storming« podajali asociacije na politično, politologijo in politiko. Nato smo razpravljali o razlikah in skupnih točkah. Za tem sta predavatelja na grobo, predstavila ideje in misli Althusserja in Foucaulta ter s tem podala teoretski premislek o tematiki seminarja. V drugem delu seminarja smo se razdelili v skupine in dobili v branje članke z vprašanji, ki so ponudila izhodišča za razmislek. Na osnovi prvega dela seminarja ter zastavljenih vprašanj je vsaka skupina premislila razmerja med politiko, političnim in politologijo ter predstavila ključne ugotovitve. Sledila je debata, v kateri smo skupaj potegnili možne zaključke ter hkrati odprli nove poti in načine za premišljanje razmerij.
DELO V SKUPINAH med predavanjem Marinka Banjaca in Blaža Ilca
Prišlo je četrtkovo jutro in odpoved seminarjev iz strani S. Bašič Hrvatin, M. Franca in N. Miščevića. Tako smo popoldansko nujno intervencijo izpeljali Zofijini. Za ta namen smo odprli debato o politični svobodi in njenih omejitvah. Za ilustracijo smo pokazali tretji del dokumentarca The Trap, ki spregovori o konceptu pozitivne in negativne svobode.
V petek dopoldne je v našo družbo prišel M. Bandelj, ki nam je pripravil dozo razmišljanja na tematiko E-demokracije. Izhajal je iz Predloga novele volilnega zakona iz leta 2003. Pove, da novela volilnega zakona iz leta 2003 predstavlja prvi poskus uzakonitve elektronskih volitev v nacionalno zakonodajno telo v svetu. Čeprav po institutih in celovitosti možne izvedbe predstavlja obsežen projekt, po vsebini pa v celoti postavlja elektronske volitve kot povsem enakovredno alternativo klasičnim, je tudi edini zakonski projekt v Sloveniji na tem področju doslej, ki je dobil tudi pomemben politični konsenz. Koncept zakonskih rešitev je temeljil na centralnem volilnem informacijskem sistemu, ki je poleg zaščitenih funkcij generiranja glasovnic, obdelave podatkov in seštevanjem rezultatov, volivcem dostopen preko spletnega portala. Tu ne dobijo le vseh volilnih informacij, temveč na volilni dan tudi glasovnice, ki jih z elektronsko izpolnitvijo oddajo, s čemer oddajo svoj glas. Da bi volivec lahko glasoval preko spleta, se mora ustrezno identificirati. Le če centralni informacijski sistem volivca prepozna in hkrati ugotovi, da ima tudi volilno pravico, ker je vpisan v volilni imenik, ter ugotovi tudi, da še ni glasoval (elektronsko ali klasično), mu ponudi glasovnico, ki jo lahko izpolni in odda. Prednost zakona je bila tudi ta, da je omogočal bodisi teritorialno (volišče, volilni okraj, volilna enota) bodisi fragmentalno (tujina, predčasno, pošta) izvedbo volitev.
Pred nami je bil še zadnji dan predavanj in druženja. V dopoldanskem terminu smo prisluhnili P. Klepcu in seminarju O zagatah radikalnega. Debata je izhajala iz ugotovitve, da v sodobnem svetu narašča število problemov in protislovij, ki jih bo prihajajoča gospodarska kriza svetovnih razsežnosti le še pomnožila in zaostrila, da smo priča krizi politike in parlamentarizma, naraščanju populizmov vseh vrst, ekstremizmom vseh provenienc, s prevlado zahtev po varnosti pred slednjimi, opuščanju doseženih standardov na področju varovanja človekovih pravic, namesto svobode gibanja, ki naj bi jo prinesla globalizacija, naraščajo takšne ali drugačne meje, cene hrane, vode in goriva strmo naraščajo, ekološka kriza je vse bolj preteča itn. Ugotovili smo, da če so nas še pred nekaj leti prepričevali z vseh koncev, da živimo čas »konca zgodovine« (Fukuyama), ki bo človeštvu prinesel raj na zemlji, je sedaj videti, da je potreben radikalen preobrat, radikalen premislek omenjenih protislovij in vzrokov zanje, ki bo omogočil tudi drugačno delovanje. Zdi se, da je »nekaj treba storiti«, da je radikalno bolj kot kdaj koli poprej na dnevnem redu. S tem se sami strinjamo, le da je poprej treba postaviti vprašanje, za kakšno »radikalno« gre. Ni namreč mogoče spregledati, da nas takšni ali drugačni »radikalizmi« obkrožajo z vseh strani. Predavatelj je poudaril dva glavna tipa. Prvega bi pogojno lahko imenovali »desni«, kolikor nastopa v imenu Law & Order, zagovarja trdo roko Voditelja, ki nam bo pomagal pri naši zvestobi »vrednotam«, ki jim grozi anarhija. Njegova pojavna oblika so populizmi in »totalitarizmi od spodaj« vseh vrst, njegova ekonomska doktrina je neoliberalizem in vladavina trga. Drugi bi bil »levi«, njegovo rojstno mesto je leto ’68, pojavna oblika subverzija, upor in kontrakultura. Četudi Negrija in Hardta ne moremo popolnoma zvesti nanj, je treba pripomniti, da njuno pojmovanje deloma ostaja zavezano pojmovanju, da je »biti-proti« (»being-against«) nekaj naravnega in elementarnega. Številne študije so pokazale, da je lik upornika, ki ga vzpostavlja kontrakultura, eden temeljnih motorjev, ki poganja delovanja sodobnega kapitalizma (Boltanski/Chiapello, Heath/Pottter, Frank itn.). Vprašali smo se ali je zato treba »komunistično hipotezo« (Badiou) opustiti? Nikakor, potrebno jo je radikalno premestiti s področja kulture v širšem pomenu besede, na področje politike in kritike politične ekonomije.
Zadnje predavanje A. KOLENCA na temo PSIHOANALIZA IN POLITIKA
In še zadnje predavanje. Psihoanaliza in politika, predavatelj A. Kolenc. Celotno predavanje smo posvetili razumevanju enega vica. Da, vica, ki ga je zapisal slavni Sigmund Freud v svoji knjigi Vic in gre takole: V vagonu na železniški postaji se srečata dva Žida. Prvi vpraša drugega: ”Kam greš?” Drugi mu odgovori: ”V Krakow.” Prvi mu na to poreče: ”Zakaj mi praviš, da greš v Krakow, samo da bi jaz misli, da greš v Lemberg, ko pa jaz v resnici vem, da greš v Krakow! Zakaj lažeš!?” Na prvi pogled brez smisla, z odsotnostjo poante, a poanta še kako je… Vso naše življenje je Krakow, naš vzgib po (nemogoči) uresničitvi občutenja neke izpopolnitvene absolutne točke občutka samega na sebi je Lemberg. Ostajamo torej v Krakowu…a vleče nas v Lemberg. Morda to razloži zakaj vedno znova nasedamo leporečju politikov, ki govore o idealih, se identificiramo z vodjami, ki nam bodo te ideale uresničili in kasneje iščemo grešne kozle za neuresničitev besed? Ko bomo uvideli, da smo vsi si na istem vagonu, ne bomo več stresali jeze nezadovoljstva ampak premislili koga želimo za našega sopotnika.
ZAKLJUČNA SKUPINSKA FOTKA (nekaj jih je odšlo že domov)
Čudovit teden! Petkovemu večeru je sledila poslovilna zabava, sobotna evalvacija tedenskih dogodkov in še zadnje namakanje v morju. Vsi smo s Portoroža odšli s skrinjami pisanih doživetij in z željo da se, če ne prej, naslednje poletje spet srečamo.
Bravo, Polituss! Bravo mladi Politussevci in Politussovke!