30. 1. 2006 Kotiček

Vladino zrcalo

Argumentacijski kotiček

Ukinitev vladinega financiranja javnomnenjske raziskave Politbarometer je bila, so celo priznali, politična. Prišla je le teden po slabih rezultatih za vlado in premier je potegnil takšno potezo. Nekateri novinarji, recimo Gašper Blažič, dodatno trdijo, da je bila ob tem »upravičena predvsem s strokovnega vidika«. Zato, ker je septembra 2004 tik pred parlamentarnimi volitvami namerila preveč eni in premalo drugi stranki. Pa ne najpomembnejšima, še kakšni drugi. Toda od kdaj in pod kakšnimi pogoji je lahko izvajalec neke raziskave neverodostojen, kot so rekli, zgolj zato, ker se kasnejši rezultati merjenega dogodka ne ujemajo s poprejšnjim javnomnenjskim vzorcem? Že res, da tovrstne ankete prinašajo vedno večjo gotovost napovedanega rezultata z minimalnimi odstopanji, a izjeme gotovo obstajajo, kot obstajajo dobri razlogi zanje. Trditev, da je Tošev štab delal nestrokovno, je očitno narejena na podlagi zgolj ene observacije. Iz tega, da javnomnenjska raziskava napovedi nekega rezultata ni bila točna, takšen sklep zagotovo ne more slediti (»non sequitur«), podobno kot je ena observacija prehitra posplošitev.

A povejmo to le mimogrede. Blažič svojo kratko apologijo nezanikano politično motiviranega »labodjega speva« omenjene institucije konča s takšnim zaključkom: »Razlogi za prenehanje subvencioniranja Politbarometra glede na navedena dejstva torej niso samo politični, ampak so predvsem tehnične (pogodba je veljala do konca leta) in strokovne narave.« (Demokracija, 12. 1. 2006) Kakšen je ta drugo imenovani, tehnični razlog? Novinar trdi, da Politbarometer ni več financiran, ker se mu je iztekla pogodba. Dilema ni le v tem, da bodisi kupimo takšno razlago ali ne, češ da gre za prozoren izgovor. Napaka je strogo vzeto že logična: iztek pogodbe v nobenem primeru ne more biti pravi vzrok nefinanciranja raziskave.

Povejmo otipljiveje: če bi se Blažiču kot novinarju pri reviji Demokracija iztekla pogodba, njegovega pojasnila, da je razlog njegovega odhoda tehnične narave, v izteku pogodbe ali prekinitvi sodelovanja, nihče ne bi vzel resno. Ta bi bil, skupaj s prekinitvijo delovnega razmerja, že posledica, resničen razlog zanjo pa verjetno finančen, ideološki, oseben, političen ali kakšen drugačen. V takšnem tipu zmote vzroka in posledice nismo preprosto zamenjali, temveč smo kakega od mnogih ali pravih vzrokov zamolčali in pozabili omeniti. Napaki pravimo »kompleksen vzrok« in vsakodnevni časopisni primer iz črne kronike zanj bi bil: »Nesreča se je zgodila, ker je avto zapeljal v desno…«. Kakopak je pravi vzrok tisto, kar je do takšnega zavijanja avtomobila šele pripeljalo, denimo pijanost ali nepazljivost voznika… Podobno tudi iztek pogodbe ne moremo šteti za vzrok ali razlog ukinitve financiranja.