20. 11. 2005 Kotiček

Okus po svincu

Argumentacijski kotiček

Na Koroškem naj bi pripravili program ukrepov za odpravo posledic obremenjenosti okolja s težkimi kovinami. V zgornjemežiški dolini je onesnaženost s prašnimi delci, posledico rudarjenja, ogromna. Znova so padle obljube in predvsem minister za okolje in prostor Janez Podobnik ni skoparil z njimi: »Mi moramo zmanjšati prašnost, istočasno pa tudi na podlagi stroke ugotoviti, ali bi lahko bila tudi prehrana vzrok, da je ta del zgornjemežiške doline bolj obremenjen z nekaterimi težkimi kovinami.« (RTV SLO, Odmevi, 7. 11. 2005)

Na prvi pogled se zdi, da je minister, sicer zdravnik po stroki, ustrelil velikega kozla: le čemu bi prehrana prispevala k dvigu koncentracije težkih kovin? Videti je, kot da je hudo nemarno zamenjal vzrok in posledico, o čemer bi ga lahko poučili otroci v vsakem vrtcu. Prehrana že vsebuje težke kovine, zato ne povzroča obremenjenosti ali onesnaženosti, ampak je njun učinek. Toda bodimo dobrohotni in predpostavimo, da je minister želel povedati nekaj drugega, kar se iz prispevka ni dalo razbrati: prehrana bi lahko bila dodaten vzrok za obolevnost ljudi ob onesnaženosti iz zraka – in ne obremenjujoča za okolje kot takšno – zato bo stroka zdaj to raziskala. Razlika je torej v tem: tisti »tudi« moramo razumeti kot iskanje ne novega in edinega, temveč dodatnega vzroka. In pri »obremenjenosti dela zgornjemežiške doline« moramo imeti v mislih zgolj ljudi v njej.

Tudi prav: predpostavimo, da se je minister nerodno izrazil. Toda je taka razlaga kaj boljša in v čem je njena izboljšava? Če ljudje obolevajo zaradi vnosa težkih kovin in prahu tudi skozi prehrambeno verigo, mar iz tega res sledi, da je prehrana kakršenkoli že dodatni vzrok za obremenjenost? Očitno ne: lahko je kvečjemu vzrok za obolevnost, medtem ko je vzrok za slednjo obremenjenost s prahom težkih kovin. Minister se je torej zmotil tudi v tej inačici: nečemu je napačno pripisal vzročno moč, namesto da bi to že razumel kot del učinka (prehrana je del učinka, ki je obolevnost ljudi). Če ima vaš otrok vročino in se mu po telesu pojavijo rdeči izpuščaji, boste mogoče najprej trdili, da jih je povzročila vročina. A jih ni: oboje so povzročile ošpice. Podobna tudi vaše zaradi težkih kovin načeto zdravje ni samostojno povzročila prehrana. Lahko je sicer tudi prispevala k vsebnosti težkih kovin v vašem telesu, toda vzrok zanjo je še zmerom v prašnosti okolja. Primer z ošpicami je primer zmote (napačno) pridruženega učinka, saj smo rdeče izpuščaje razumeli kot učinek vročine namesto bolezni. Ministrov primer pa je nekakšna zmota (napačno) pridruženega vzroka: prehrana ne more imeti statusa samostojnega vzroka obolevnosti, kot misli Podobnik, ker je del edinega pravega vzroka, tj. onesnaženosti okolja.