6. 3. 2005 Kotiček

Nezrelost slovenske substance

Argumentacijski kotiček

Poslanec Pavel Rupar je kot član komisije za peticije in človekove pravice nedavno povedal, da SDS in vlada ne podpirata predlaganega zakona o istospolni partnerski zvezi. Vendar je mehkodušno pristavil, da so mu homoseksualno usmerjeni ljudje izjemno pri srcu in da so celo boljši ljudje, “kot smo mi iz mešanih zakonov”. Pustimo ob strani lapsus, saj »mešanost zakona« ne opisuje spola. Zakaj se torej človek take neverjetne širine in prijaznosti ne zavzema za omenjeni zakon? Ker verjame, da poroke istospolnih partnerjev pred matičarjem ne vzdržijo kulturne presoje javnosti. »Bojim se, da naša družba še ni dovolj zrela,« se glasi njegov argument. Pa si ga poglejmo.

Ruparjeva različica argumentacije je precej svojstvena. A se njena logika skriva v znani prevari, imenovani »sklicevanje na običajno prakso«, ki je v negativni obliki takšna:

1. X (v državi A) ni splošno sprejeta praksa.

2. Torej X (v državi A) ni pravilen, moralen, upravičen.

Če je pri nas navada (zaenkrat) takšna, da pred matičarja javno stopajo le partnerji nasprotnega spola, potem ni pravilno in upravičeno, da bi pred matičarja stopali istospolni. Da za kaj takšnega še nismo dovolj »zreli«, napoveduje bojazen pred morebitno negativno reakcijo množic, kar služi kot zaslomba in dokaz o tej nepravilnosti in neupravičenosti. In koliko je vredna tovrstna izpeljava?

Navedimo še nekaj njenih primerov, ki pokažejo, da je razmislek hudo neveljaven: »Pri nas preganjanje korupcije ni splošno sprejeta praksa. Zato njeno preganjanje v Sloveniji ni upravičeno.« Ali pa: »Splošni šport Slovencev je zavist do sosedov. Torej je zavidanje sosedom moralno pravilno.« Se mogoče kdo strinja s takšnimi sklepi?

Posebna težava Ruparjevega utemeljevanja je tudi ta, da zmagoviti (in zdaj oblastniški) protagonisti diskurza o slovenski nacionalni substanci (sic!) to opisujejo kot nezrelo, pa še to vpričo dejstva, da je veliko evropskih držav z dolgo demokratično tradicijo opravilo »zrelostni izpit« in istospolne partnerske poroke uzakonilo. Pa saj ne, da si ne želimo biti zreli Evropejci? Pa saj ne, da nas pri tem ovira naša plemenita slovenska nacionalna substanca? Že druga dilema.